Likovni kritiki izbirajo
Prvo preddverje
Termini:
4. sep. 2018 –
27. sep. 2018

Vstop prost

Pri spletnem nakupu vstopnic za posamezne predstave prek www.cd-cc.si obiskovalcem nudimo 5% popust!

Likovni kritiki izbirajo

V sodelovanju s Slovenskim društvom likovnih kritikov

Odprtje 4.9.2018 ob 13. uri

Avtor: Marijan Mirt, izbor: Mario Codella
Delo: Eden od mnogih, mešana tehnika - akril na platnu, 180 x 100 cm, 2018



Akad. kipar Marijan Mirt, mag., predstavlja na slovenskem likovnem prizorišču specifično sintezo kiparskega in slikarskega ustvarjalca, ki se ukvarja tudi z grafično oblikovalsko dejavnostjo, njegova skulptura v obliki iz žice izdelane figuralne kompozicije na kamnitem podstavku z »apokaliptičnim« naslovom Pet organskih nevarnosti, nameščena na Židovskem trgu v Mariboru, pa je postala ena od ikon mariborskih javnih spomenikov. Kompozicijo lahko imamo za neke vrste aluzijo na Rodinove Meščane Calaisa, pri čemer gre za figuralno skupino gruče ljudi, ki očitno bežijo pred nevidno kataklizmo, ustvarjeni pa so iz skrajno efemernega materiala, rjaveče železne žice, sicer umetnikove stalnice.

V zadnjih dveh letih je umetnik sodeloval na veliko razstavah ter dosegel pomembne uspehe in nagrade, pri čemer je gotovo najpomembnejša lanska decembrska zlata medalja za kiparstvo v okviru francoskega Nacionalnega društva likovnih umetnosti (Société Nationale des Beaux Arts), skupaj z okoli 450 razstavljavci z vsega sveta, v prestižnem razstavišču Salon National des Beaux Arts v spodnjih prostorih pariškega Louvra, z imenom Carrousele du Louvre. Posebno mesto v prostoru, namenjenem slovenski delegaciji, sta zavzemali Mirtovi figuralni skulpturi, oblikotvorno in tehnološko sicer navezujoči na novejši, antično navdihnjeni cikel o Ikarju, vendar je deli Zlomljeno krilo in Meso brez krvi, ponovno s kosi asfalta mariborskih cest, posvetil beguncem, brezdomcem in nasploh zatiranim ljudem, oropanim vsake pravice do spodobnega življenja. Hkrati je z asfaltom (derivat nafte, posredni vzrok vseh konfliktov) transponiral kos mesta Maribor v mesto Pariz, v najelitnejši galerijski in muzejski prostor.

Marijan Mirt je leta 2015 v razstavišču HKDM (Hrvatsko kulturno društvo Maribor) prvič predstavil kiparski cikel Kiklop, ki zagotovo sodi med vsebinsko najbolj celovite in izpovedno najbolj intimne v njegovem celotnem opusu. Pomeni namreč neposreden odziv na aktualno problematiko ogroženosti tako evropskega kot tudi svetovnega miru, ki se navezuje po eni strani na priljubljeno antično mitološko tematiko, po drugi pa sega v njemu domačo, hrvaško književnost, točneje v istoimenski roman Ranka Marinkovića iz leta 1965, po katerem je bil posnet tudi film, ki grozljivo groteskno opisuje dekadentno ozračje v zagrebških meščansko-boemskih krogih tik pred izbruhom druge svetovne vojne. Asfalt je Mirt tukaj uporabil kot simbol obče človeške slepote v pehanju za dobičkom.

Vsebino najnovejšega, antično navdihnjenega cikla s tematiko Ikarja zajema iz Ovidija, seveda z ustreznim parafraziranjem, v skladu z lastnimi interpretacijami aktualnih in hkrati večnih problematik človeštva, tako s sociološkega in psihološkega kot tudi z ekološkega in celo eshatološkega vidika. Četudi je nauk izvirne zgodbe o Dedalu in Ikarju tak, da naj se človek ne približuje preveč božanskim višavam, ker se lahko na soncu ožge in strmoglavi v globino, pa je Mirt usodo prevzetnega mladeniča reinterpretiral v smislu poosebljenega človeštva, ki s svojimi nepremišljenimi dejanji vodi celotno ljudsko vrsto v samomorilsko pogubo.

Mirtove manieristično podaljšane, skorajda silhuetne figure učinkujejo kot reliefi in oble plastike hkrati ter posredujejo videz efemernosti, še posebej zaradi uporabe specifičnih materialov, predvsem železnih žic, mavca, papirja in lepila, v novejšem času pa celo asfaltnih fragmentov, ki jih pobira na deloviščih mariborskih cest in prenaša v galerijske prostore, z ekološko simbolikož Skulpture lahko hkrati posredujejo grob, neobdelan videz in zbujajo asociacijo na grobe betonske površine le Corbusierjevega zrelega obdobja novega brutalizma, kar pa niti ni naključje, saj se v Mirtovem dvodimenzionalnem opusu neredko pojavljajo izseki urbane arhitekture (projekt Mestna koda).

Na tokratni razstavi v Cankarjevem domu v sodelovanju s Slovenskim društvom likovnih kritikov na ogled postavi najnovejša dela, ki predstavljajo precedenčen prenos motivov kiparskih del in žarečega kolorita njegovih avtorskih plakatov za različne razstave na platno, saj se ukvarja tudi z računalniškim oblikovanjem katalogov in drugih publikacij ter prehaja tako iz plastičnega medija v digitalni tisk in naprej v slikarski medij, pri čemer ohranja razmerje zlatega reza. 

Mario Berdič Codella

 

Mag. Marjan Mirt je bil rojen v Zagrebu leta 1975. Sprva je končal Šolo za uporabno umetnost in oblikovanje, nato pa študiral še na ALU v Zagrebu (1994–09), kjer si je pridobil naziv mag. artium. Je član HKDM (Hrvaškega kult. društva Maribor), DLUM (podpredsednik), ZDSLU in ULUPUH (Društva hrvaških lik. umetnikov). Prejel je številne nagrade in priznanja, med drugim zlato medaljo za kiparstvo na Salon des Beaux Arts du Carrousel (Louvre) 2017; DLUM 2013 in 2017; Artfarers 2012 (Atene); Simpozij Penza 2009 in 2010 (Rusija) itn. Ukvarja se s kiparstvom, slikarstvom, računalniškim oblikovanjem, fotografijo in likovno pedagogiko.

 

 

 

 

 

 

Komentarji | Število komentarjev: 0

Odpiralni čas razstav