Likovni kritiki izbirajo
Prvo preddverje
Termini:
5. dec. –
7. jan.

Vstop prost

Pri spletnem nakupu vstopnic za posamezne predstave prek www.cd-cc.si obiskovalcem nudimo 5% popust!
Cikel vizualnih postavitev

Likovni kritiki izbirajo

V sodelovanju s Slovenskim društvom likovnih kritikov

Izbor: Lev Menaše
Avtor: Franc Zupet - Krištof

Odprtje 5.12.2017 ob 13. uri

Krištof svoje upodobitve rastlin označuje kot „portrete“. Njegov koncept je izjemen tako v slovenski kakor v obči likovni umetnosti; ne tu ne tam seveda ne manjka cvetličnih tihožitij, predvsem šopkov, naslikanih na najrazličnejše načine od zglajenega realističnega (takšna dela so nastajala že ob začetku razvoja samostojnih upodobitev, okoli leta 1600, in nastajajo še danes) do bolj ali manj slikovitih, najprej impresionističnih in pozneje vedno bolj abstrahiranih variant.

Vsa ta dela pa so zelo daljni sorodniki Krištofovih; njihovo bistvo je predvsem iskanje fizične lepote, takšen cilj pa ga ne zanima. To seveda ne pomeni, da ga – skoraj mimogrede - ne doseže, vendar ga vedno tudi preseže: v tem smislu so njegovim še najbližje nekatere Van Goghove upodobitve, predvsem Cvetoči mandljevec, ki ga je umetnik leta 1890 posvetil rojstvu svojega nečaka Vincenta Willema: nedvomno lepa, a zato, ker je posvečena novemu življenju, predvsem simbolično nežna, za slikarja presenetljivo krhka kompozicija. Ko jo je ustvarjal, se je Van Gogh (spet enkrat) naslonil na izročilo japonskih grafikov, kakršen je bil Utagawa Hiroshige; njegova dela so predvsem, ker so praviloma osredotočena na še ožji detajl, Krištofovim na prvi pogled še bolj sorodna od Van Goghovih, vendar hitro opazimo bistvene razlike. Drugače ko Hiroshige (in za njim Van Gogh) Krištof ne mara črnih kontur; na njegovih slikah ni najti cvetov in drugih motivov, s kakršnimi sta lepotnost svojih upodobitev stopnjevala oba starejša umetnika; najbolj očitno pa je drugačno ozadje - nebo ali krajino je nadomestila belina nedotaknjenega platna.

Belina opozarja na še eno možno primerjavo, na botanične ilustracije. Te imajo še precej daljšo tradicijo, ki sega (vsaj) do pozne antike, vse pa povezuje želja po znanstveni objektivnosti, očitna v silni natančnosti in v poudarjeni nevtralnosti oblikovanja. Od takšnih se Krištofove upodobitve znova razlikujejo, najprej po značilno ekspresivnem, poudarjeno subjektivnem jeziku barvnih nanosov, ki se mu ilustracije seveda skrbno izogibajo, predvsem pa po kompoziciji: na ilustracijah prevladujejo hladne vertikale, na Krištofovih slikah pa bolj ali manj poudarjene, včasih že kar kipeče diagonale, ki – in v tem smislu se ob vseh razlikah očitno približa Van Goghu – izražajo umetnikovo vero v nezlomljivo moč življenja v vseh njegovih oblikah. Ali gre za vejico ali za človeka, ni pomembno: Krištof ju portretira z enakim spoštovanjem in ljubeznijo.

Lev Menaše

Življenjepis
Franc Krištof Zupet je bil rojen 30. oktobra 1939 v Ljubljani. Študiral je slikarstvo na ALU v Ljubljani med letoma 1961 in 1967. Umetniško se je vzoroval pri Van Goghu, Groharju in Karli Bulovec-Mrak. Miselno strukturo in miselni razgled je pridobil kot učenec trageda Ivana Mraka, ki ga je ves čas spremljal z vso ljubeznijo na njegovi umetniški poti. Razstavljati je začel že leta 1961 v Horjulu in tam ostal zvest z razstavami ob Prešernovem prazniku vsako leto do zdaj, razstavljal pa je tudi drugod po Sloveniji. Predvsem studiozno portretira ljudi in kot portretist je doživel lepe odmeve publike in umetnostnih kritikov. Je prejemnik Župančičeve nagrade in častni občan Horjula.

 

Komentarji | Število komentarjev: 0

Odpiralni čas razstav

Pokroviteljica razstavnega programa