Likovni kritiki izbirajo
Prvo preddverje
Termini:
7. nov. –
3. dec.

Pri spletnem nakupu vstopnic za posamezne predstave prek www.cd-cc.si obiskovalcem nudimo 5% popust!
Cikel vizualnih postavitev

Likovni kritiki izbirajo

V sodelovanju s Slovenskim društvom likovnih kritikov

Izbor: Sarival Sosič
Avtor: Iztok Sitar

 

Iztok Sitar (1962) sodi med najpomembnejše stripovske ustvarjalce pri nas, ukvarja pa se tudi z ilustracijo. Tako kot v stripovskem likovnem jeziku tudi v ilustracijah utrjuje avtorsko prepoznavnost ter sledi natančni risbi in sproščenim slikarskim potezam, ki združujejo analitični pristop in ekspresionistično izvedbo oziroma razumevanje likovnega jezika kot izrazito notranjega dogajanja, s katerim lahko avtor izrazi izbrano pripoved. V ilustraciji še toliko bolj izstopajo kontrastne črno-bele risbe ter različna lazurna koloriranja, kar ustvarja željeni ekspresivni ritem, stopnjevan tudi v poudarjenih konturah in določenih barvnih ploskvah, ki gradijo končnost podobe. Kadar uporablja barve kot nosilke likovnega izraza, so te uglašene z vsebino oziroma so prav barve psihološke nosilke pomenov in izraznosti izbranih pripovedi. Kot je za ilustracijo značilno, je vsebina vezana na izbrane literarne predloge, a je v skladu z njegovo avtorsko poetiko polna presenečenj, neobičajnih vsebinskih in likovnih obratov ter stopnjevanega šokiranja, ki lahko gledalce precej iritira in pri njih spodbudi grenak, t. i. pelinov nasmeh. V takšnih delih je Sitar najbolj motivno in vsebinsko temeljit, neizprosen, odkrit in avtorsko skrajno svoboden. Figure kot osnovne nosilke številnih podob so običajno voluminozne, skoraj kiparsko krepke, monumentalno težke in včasih stopnjevane do robustnosti. Skozi ekspresivno obravnavane postave, telesne premike, prelome in položaje se odražajo bistvena psihološka stanja podob in izpeljujejo vsebinske navezave na izbrane teme. Na obrazih pa Sitar izrisuje najbolj poglobljene izpovedi upodobljencev, ki so vpeti v različne ritme življenja, družbenega dogajanja in skrajnih osebnih zgodb. S pomočjo trepetave, rahlo lomljive in izrazito ekspresivne linije ustvarja sozvočja likovnih elementov, kot so črta, barva, prostorski načrti, kompozicijska razmerja in barvno ali črno-belo stopnjevana prelivanja, ki se povezujejo v rahlo deformiran, celo karikiran sistem človeških ali živalskih likov oziroma podob iz predmetnega sveta – tega, kar upodobljene like obkroža. Sitar je angažiran avtor ter zato pogosto naperjen proti konvencijam, dogmatizmu in političnim peripetijam. Z občasnim, celo srhljivo črnim humorjem razkriva in likovno razgalja perverznost sodobnega družbenega in intimnega sveta, pa četudi so ilustracije povezane s tematiko, ki se nanaša na preteklost ali že določeno zgodbo. Temeljit je tudi v besedilih – dialogih in monologih –, ki dopolnjujejo likovne pripovedi ter jih prežamejo z ironijo, grotesko, absurdom, sarkazmom in provokativnimi komentarji. V njegovih delih je zaznati veliko občutljivost za humorne in komične peripetije, ki navajajo k smehu in bralca ali gledalca sprostijo.

 

Na tokratni razstavi predstavlja izbrane ilustracije iz različnih knjig: Poljsko-ruska vojna pod belo-rdečo zastavo (avtorica Dorota Maslovska, za to knjigo je Sitar v Novem Sadu prejel glavno nagrado za ilustracijo); Osli (avtor Plavt); Dedek mraz in legenda o Snežiki (avtor Žiga Valetič); Striporeki, priredbe starih slovenskih pregovorov in rekov; Usus (ilustracije grških bajk, učbenik za latinščino); Stari in srednji vek (učbenik za zgodovino); Pavlihova pratika (ilustracije mesecev); Pika nogavička in Odisej (ilustracije iz učbenika za slovenščino) ter naslovnice stripovskih albumov. Iztok Sitar je strasten ustvarjalec stripov, a je tudi uveljavljen ustvarjalec ilustracij, sposoben obravnavati najrazličnejše teme, ko skozi obsežen opus obojega razpira široko paleto mogočih realizacij. Pri obeh, stripu in ilustraciji, izhaja po eni strani iz resnih, dramatičnih in ekspresivnih vsebin, po drugi pa tudi iz duhovitih, k smehu usmerjenih pripovedi, v katerih so podobe lahkotne, lažje sprejemljive in razumljive širšemu krogu bralcev in gledalcev.

 

Iztok Sitar (1962) je svoj prvi (rahlo avtobiografski) strip Kdo je ubil risarja stripov objavil leta 1984 v reviji Mentor. Od takrat je pod svojim imenom ali psevdonimom Ninel objavljal stripe in karikature v večini slovenskih časopisov in revij. Leta 1990 je v samozaložbi izšel njegov prvi stripovski album Sperma in kri. 1992 je začel v Dnevniku objavljati Bučmanove, dnevni humoristični strip v pasicah, ki je izhajal celih deset let. Do zdaj je izdal petnajst vsebinsko različnih albumov – otroški in najstniški (odnos mladih do seksa, alkohola in drog), erotični in njemu najljubši družbeno-politični. Njegov najbolj heretičen, hkrati pa neodvisen strip od državnih inštitucij in civilnih gibanj ter stripovskih tokov in vplivov pa je stripovski album Zgodba o bogu. Za fiktivno narkomansko biografijo Dnevnik Ane Tank (prevedeno v srbohrvaščino in angleščino) je leta 2008 dobil zlato hruško za najboljšo mladinsko književnost. Poleg stripov se ukvarja s karikaturo (Striporeki – adaptacija starih slovenskih pregovorov in rekov) in ilustracijo – za roman Poljsko-ruska vojna pod belo-rdečo zastavo Dorote Maslowske je leta 2012 v Novem Sadu prejel nagrado za najboljšo ilustracijo proznega dela. Poleg risanja se ukvarja s stripovsko teorijo. Letos je izšla nova monografija Zgodovina slovenskega stripa 1927–2017. Redno je pisal stripovske recenzije za kulturni časopis Pogledi ter teoretske članke v različnih strokovnih revijah doma in po svetu, ki jih je zbral v knjigi esejev Kako je Jaka Racman postal fašist (2017), v kateri piše o družbeni kritiki in politični (ne)korektnosti v stripu. Živi in ustvarja v Poljanah.

 

Komentarji | Število komentarjev: 0

Odpiralni čas razstav

Pokroviteljica razstavnega programa

{{----}}