Boris Pahor: portret svobodnega človeka (Boris Pahor: Portrait d’un homme libre)
Nakup Linhartova dvorana
Termini:
14. sep. 2017 19:00

Brezplačne vstopnice

Prosimo, da si v Informacijskem središču CD (podhod Maxija) zagotovite brezplačne vstopnice.
Pri spletnem nakupu vstopnic za posamezne predstave prek www.cd-cc.si obiskovalcem nudimo 5% popust!

Pokrovitelj dneva odprtih vrat Cankarjevega doma

Boris Pahor: portret svobodnega človeka (Boris Pahor: Portrait d’un homme libre)

Režija: Fabienne Issartel

Francija, 2016, 98 min.

Francoska avtorica Fabienne Issartel je ta filmski, izčrpen in dramaturško strnjeni življenjepis Borisa Pahorja snemala dolgih osem let. V njem je tržaškega Slovenca, ki je preživel obe svetovni vojni, požig slovenskega doma v Trstu in še kaj, spremljala po vsej Evropi. Danes 104-letnemu Pahorju podeljujejo priznanja, govori v evropskem parlamentu, se srečuje s svetovno znanimi pisatelji (Hessel, Kertész …) ter z njimi debatira in neutrudno pripoveduje o svojem življenju in političnem udejstvovanju od tridesetih let 20. stoletja naprej, o svobodi oziroma bojevanju za svobodo, »ki je v 21. stoletju z migranti v Sredozemlju postalo bitka za denar, a še vedno bitka za svobodo«. Pahor je zgovoren in kritičen pričevalec slovenstva v Trstu in zamejstvu; govori o požigu slovenskega kulturnega doma leta 1920, nasilni mobilizaciji v italijansko vojsko, begu in pridružitvi Osvobodilni fronti, hiranju v nemških in francoskih koncentracijskih taboriščih, prijateljevanju s Kocbekom ter »večno« polemičnem odnosu z Italijo in Italijani.

»Fabienne Issartel je ujela prav tisto obdobje Pahorjevega življenja, v katerem se je začela njegova transformacija iz lokalno znanega in branega pisatelja v nekakšnega evropskega glasnika strpnosti, večkulturnosti, slovenstva, svetosti življenja ipd. Seznam plemenitih ciljev je dolg in ga lahko poljubno širimo, morda bi nanj uvrstili tudi izraz 'ambasador dolgoživosti'«. (Agata Tomažič)

Projekcije se bosta udeležila Boris Pahor in režiserka Fabienne Issartel!


Boris Pahor, življenje in delo

Rojen v Trstu, 26. avgusta 1913, materi Mariji Ambrožič iz Materije in očetu Francu iz Kostanjevice na Krasu.

V času njegovega otroštva so italijanske oblasti prepovedale uporabo slovenščine v šolah in sploh v javnosti, slovenska imena in priimke pa italijanizirale. Po osnovni šoli se je vpisal na italijansko semeniško klasično gimnazijo v Kopru in leta1935 maturiral.

Študij teologije v Gorici je kmalu opustil. Leta 1940 je bil poslan v Abesinijo, drugo svetovno vojno je pričakal kot prevajalec v taborišču za ujete jugoslovanske častnike, hkrati je na padovanski univerzi študiral italijansko književnost. Kasneje, leta 1947, je tam tudi doktoriral s tezo o liriki Edvarda Kocbeka.

Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Trst in se pridružil Osvobodilni fronti. Leta 1944 so ga domobranci aretirali in predali gestapu. Ta ga je poslal v več taborišč, med drugim tudi v Dachau, Struthof in Bergen-Belsen. Po vojni je izdajal revijo Zaliv, v kateri so objavljali slovenski oporečniki.

Pahorjevo literarno pot je še v otroštvu zaznamoval soj požara, ko je leta 1920 kot deček gledal, kako gori slovenski Narodni dom v Trstu.

Odpor proti fašizmu in kasneje nacizmu določita mladost študenta, ki se je iz teologije preusmeril h književnosti. Ta ga je pripeljal v tržaški zapor in potem v uničevalna nacistična taborišča, kjer je dočakal konec vojne in se za posledicami zdravil v francoskem sanatoriju.

O tem času pričata deli Nekropola in Spopad s pomladjo. V prvi je opisal strahote Natzweiler-Struthofa in drugih taborišč, skozi katera ga je vodila nacistična obsodba. Z drugo se je očistil zla in se skozi ljubezensko prebujenje vrnil med žive ljudi.

Nekropola je danes svetovno znano delo, prevedeno v vse pomembnejše jezike, ki se jim vsako leto pridružujejo novi. Pred pozabo je rešila zgodbe malih ljudi in malih narodov. Grozljivo usodo Judov med drugo svetovno vojno so namreč delili mnogi Slovenci, Romi, Čehi, Slovaki … Iz Spopada s pomladjo se je razvila tema, h kateri se vedno znova vrača: človekova telesnost, ki je njegova sreča in obenem ranljivost.

Grmada v pristanu, Parnik trobi nji, Zatemnitev in druga dela nadaljujejo njegov pisateljski opus. Dodaja jim zbirke esejev, kasneje tudi spomine. Kot pisatelj, esejist in polemik sooblikuje literaturo in mišljenje ves čas od začetka petdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Intelektualec na stičišču dveh svetov in kultur se predvsem zavzema za jasno narodno opredelitev in delovanje ter za enakopravnost malih jezikov. Tik za mejo s komunistično Jugoslavijo zagovarja pluralnost mišljenja in med zamejskimi Slovenci izstopa z lastno, politično neodvisno revijo Zaliv.

Ostri kritik doživi vrhunec zavrnitev, ko v 70. letih v Zalivu objavi intervju z Edvardom Kocbekom in priznanjem o povojnih pobojih. Jugoslovanske oblasti mu za nekaj časa prepovejo vstop v državo. Še vedno objavlja kritično in razmišljujočo literaturo in zapise o Slovencih in zlasti o njihovem položaju v Trstu. Pahor je bard tega mesta, našega življa v njem in mediteranske črte v slovenskem značaju.

Novo pomlad doživi Pahor z osamosvojitvijo Slovenije, z njo tudi priznanje za svoje delo in moralno držo. Leto 1992 mu prinese Prešernovo nagrado. Odlikovan je s častnim znakom svobode Republike Slovenije. Zadnja leta ga ugledne slovenske ustanove vedno znova predlagajo za Nobelovo nagrado za literaturo. Uradna priznanja prihajajo iz Italije, Avstrije, Nemčije, posebno pozornost mu posveča Francija, ki mu je leta 2007 podelila eno najvišjih državnih odlikovanj, naziv vitez legije časti.

 

Neverjetni uspeh Nekropole in njegova neomajna stališča do zgodovine ter krivic ga danes postavljajo med najuglednejše Evropejce. Kot moralna avtoriteta, ki skuša prebujati predvsem mlade, je postal pravcati romar med bolj in manj številnimi srečanji. Kljub temu njegova pisateljska žilica ne miruje: ob devetindevetdesetem rojstnem dnevu je izdal zbirko dnevniških zapisov z naslovom Knjiga o Radi, leta 2014 je izšla njegova knjiga Rdeči trikotniki, leto kasneje pa še njegovi dnevniški zapisi z naslovom V imenu dialoga.

V zadnjih dveh letih sta izšla tudi zbornika z gradivi simpozijev, posvečenih Borisu Pahorju, Slovenska tržaška literarna šola in Moč povezav.

http://www.mladinska.com/pahor/leto_borisa_pahorja  (Vir: Leksikon OSEBNOSTI, MKZ, 2008; www.delo.si)

 

 

Komentarji | Število komentarjev: 0