L - E - V: Ljubezen, poglavje 2 (Love chapter 2)
Nakup Gallusova dvorana
Termini:
16. okt. 2018 19:30

26, 22, 18, 16, 13* EUR

Abonma Veličastnih 7

Pri spletnem nakupu vstopnic za posamezne predstave prek www.cd-cc.si obiskovalcem nudimo 5% popust!

Generalni pokrovitelj abonmaja Veličastnih 7

Medijska pokroviteljica abonmaja Veličastnih 7

Spletna medijska pokroviteljica abonmaja

Abonma Veličastnih 7 in za izven

L - E - V: Ljubezen, poglavje 2 (Love chapter 2)

Tehnično perfektni, karizmatični “tour de force”. Podkleten z glasbo, ki komajda dovoli dihati.

Traja 55 minut

Kreacija: Sharon Eyal
Sokreacija: Gai Behar
Glasba: Ori Lichtik
Produkcija: L - E - V

Premiera: 6 . julija 2017, Festival Montpellier Danse

»Ljubezen, poglavje 2 napaja zanosna tehno glasba Orija Lichtika. Začne se z rezkimi udarci tolkal –brutalnim utripom, ki šest plesalcev dozdevno ohranja pri prisilnem življenju. Opotekajoč se po odru, kot bi jim ostali samo drobci spomina na telesno funkcionalnost, njihova stopala rišejo drhteče vzorce po odru, roke šibko stegujejo predse, zibajoč svoj trup kot trstje.« The Guardian

»Predstava, ki jo poganjajo nepopustljivi tehno ritmi didžeja Orija Lichtika, je osvobojena vseh zadržkov, provokativna in navdušujoča, neprimerljivi s katerim koli že videnim plesnim delom. Zastavlja vprašanje: obstaja še kaj bolj nerazložljivega od ljubezni?« The Guardian

Brez baletne obutve, zgolj v črnih nogavicah. Šest plesalcev izraelske skupine L-E-V se v njih počuti odlično. Za to so namreč tehnično vrhunsko usposobljeni. Trije moški in tri ženske v različnih kombinacijah drsijo po odru. Ženska daje ritem, ki vzpostavlja razmerje, moška telesa se ji prilagajajo in ji sledijo. Razmerja se nikoli ne zaključijo v duetu, v točki, proti kateri ves čas težijo, a je nikoli v resnici ne dosežejo.

Hitro postane jasno, da je Ljubezen, poglavje 2 koreografov Sharon Eyal in Gaia Beharja pravzaprav zgodba o samoti, odsotnosti ljubezni, pomanjkanju sreče in pogrešanju intimne skupnosti. In bolj kot iščejo ljubezen, bolj obsedeno, agresivno in strastno se do nje poskušajo prebiti, manj možnosti imajo zanjo, predvsem pa manj upanja.

Partitura didžeja Orija Lichtika se izogne vsaki melodiki in harmoničnim strukturam, gradi na mreženju ritmov, njihovem povezovanju, predvsem pa stopnjevanju in bogatenju s hipnotičnimi elementi hrupa. Koreografija ji predano in (edino) smiselno sledi.

Tehnično perfektni, avtorsko prepoznavni plesalci uro trajajoči »tour de force« zdržijo brez težav. Enako kot bolečina nedosegljivega se razplamteva tudi njihov koreografski besednjak, vpet v metronomsko natančno glasbeno matrico. Ki jo v točki vrhunca, tam, od koder ni več vrnitve, prekine –odrska zavesa. Drugemu poglavju sledi tretje? So se plesalci sploh ustavili?

Odsotnost emocij plesalcev in prevladovanje rezkega kovinskega ozračja, ki ga določa glasba, nas prepričujeta, da ne. Res je, ljubezen pri Sharon Eyal in Gaiu Beharju nima vedno najbolj veselega obraza. Prej je to hladnokrven poker, prej zgolj pot do nje kot ona sama. Res govorimo o ljubezni?

 

 

Komentarji | Število komentarjev: 1

Prva | 16.10.2018

Fenomenalno

Navdusujoce, sveze. Z svezim navdusenjem se veselim podobnih predstav.