Rocío Molina: Padec iz raja
Nakup Gallusova dvorana
Termini:
10. feb. 2018 19:30

17, 20, 25, 28, 14* €

Pri spletnem nakupu vstopnic za posamezne predstave prek www.cd-cc.si obiskovalcem nudimo 5% popust!

Glavni pokrovitelj festivala

Generalni pokrovitelj abonmaja Veličastnih 7

Medijska pokroviteljica abonmaja Veličastnih 7

Spletna medijska pokroviteljica

S podporo

Abonma Veličastnih 7 in za izven; Mednarodni bienalni festival flamenka Bi flamenko

Rocío Molina: Padec iz raja

Pogum, drznost, inovativnost, predvsem pa duhovitost. Pa tudi kitare. Čeprav električne.

»Ena najboljših flamenko plesalk, kar jih je bilo kadarkoli mogoče videti!« The New York Times

»Gledalcu za trenutek ustavi srce, kot se spodobi za najboljšo vrsto umetnosti …« The Guardian

Koreografija, zasnova, ples: Rocío Molina
Kitare: Eduardo Trassierra
Glas in električni bas: José Ángel Carmona
Ploskanje, ritem: José Manuel Ramos »Oruco«
Bobni, tolkala, elektronika: Pablo Martín Jones

Produkcija: Danza Molina S.L. / Narodno plesno gledališče Chaillot, Pariz

Izhodišče projekta, ki je Rocío Molina izstrelil med zvezde sodobnega flamenka, na prvi pogled ni značilno za omenjeno zvrst. Teme preizpraševanja razmerja spolnih vlog, problematike ženskosti in načrtnega spodkopavanja stereotipov se v flamenku redko pojavljajo. A ko se, zvenijo toliko bolj udarno, predvsem pa angažirano.

Takšna je tudi Rocío, ko pleše. Estetsko radikalna, disciplinirana, lahkotno se giblje med žanri in jih povezuje s karizmo najmočnejših odrskih ustvarjalcev.

Čeprav je Rocío Molina mlajša predstavnica generacije izredno prodornih ustvarjalcev sodobnega flamenka, je že prava ikona vitalne flamenko scene. Atributov, zaradi katerih je to dosegla že v obdobju, ko se večina ustvarjalcev šele uveljavlja, je več, a svoboda in lahkota v povezovanju različnih elementov sta ključni potezi, ki skupaj s tehnično perfektnostjo, umetniškim tveganjem in angažiranim pristopom ustvarjajo edinstven umetniški lik. Molina kakor vedno še išče točke prelitja in srečevanj med seboj na videz izključujočih si dejavnosti, jemlje iz različnih kulturnih prostorov, tisto, kar pa se »znajde« v njenih projektih, je vedno znova samo njeno.

 

 

"Nepozabna strastno izzivalna stvaritev Rocio Moline je obenem lirična, neobrzdana in plesno izpopolnjena.
Številni umetniki flamenka so preobrazili formo te plesne zvrsti, vendar so redki to storili tako korenito kot Rocío Molina. Briljantna tehnika diplomantke madridskega Kraljevega plesnega konservatorija služi kot trdno ogrodje provokativno inovativnemu plesu. Umetnice flamenka so od nekdaj poosebljale strastno in ponosno ženstvenost, Molina pa jo v Padcu iz raja (Caída del Cielo) uteleša kot feministični krik, elementarni cri de coeur.
Čepe v nagubani beli flamenko obleki ponuja sugestivno lepoto, kot bi jezdila na školjki glavonožca, zatem pa nazobčane naborke svojega kostuma sune med noge z izzivalnim, spolnosti polnim pogledom. V nekem trenutku jo obleka prelevi v zasanjano morsko deklico, v naslednjem pa kostum postane košat lisičji rep. Zatem obleko sname, se simbolično osvobodi odrske identitete in se izpostavi v svoji goloti, z rokami na prsih in mednožju v klasični drži Botticellijeve Venere. Naslov dela Rocio Moline prikliče asociacijo na padle angele, njen ples pa upodablja žensko, razdvojeno v pričakovanjih po izpolnjevanju obeh vlog.

V nepozabnem prizoru, katerega občutenje začrta melanholična glasba, Molina z odmerjenim tempom koraka čez oder pod projicirano podobo lune. Flamenko obleke ni več; zamenjalo jo je improvizirano krilo iz cenene plastike. Namesto vlečke iz naborkov plesalka za seboj pušča temno, sijočo krvavo sled. Zatem ji v spreobrnjenem videnju biblijske zgodbe o Kristusu in Mariji Magdaleni moški nežno umije noge. To nadčutno, s pomenom prežeto sporočilo preveva celotno predstavo. Gledalcu se za trenutek ustavi srce, kot se spodobi za najboljšo vrsto umetnosti."  Luke Jennings, The Guardian

 

 

Komentarji | Število komentarjev: 0