Mladi mladim – Izbranci avdicije
Nakup Klub CD
Termini:
9. apr. 2018 19:30

4 EUR

Pri spletnem nakupu vstopnic za posamezne predstave prek www.cd-cc.si obiskovalcem nudimo 5% popust!

Mladi mladim – Izbranci avdicije

V sodelovanju z Glasbeno mladino ljubljansko

Žan Tkalec, pozavna
Nika Tkalec, klavir

 

Spored:

Sergej Rahmaninov (1873–1943):
Sonata za violončelo in klavir v g-molu
Andante

Jacques Castérède (1926–2014):
Sonatina za pozavno in klavir
Allegro vivo
Andante sostenuto
Allegro

Stjepan Šulek (1914–1986):
Sonata »Vox Gabrieli« za pozavno in klavir

***

Georges Bizet (1838–1875), prir. Robert Elkjer:
Fantazija na teme iz opere Carmen
Preludij k 4. dejanju
Seguidilla
Intermezzo
Habanera

Arthur Pryor (1870–1942):
Blue Bells of Scotland

Sonata za solista in akordično spremljavo v domeni poljubnega brenkala ali instrumenta s tipkami je oblika komornega muziciranja, kakršno je poznala že baročna era. Z izumom klavirja na začetku 18. stoletja in njegovim postopnim izpopolnjevanjem so poprej nenadomestljiva strunska glasbila, kot so čembalo, klavikord in lutnja, polagoma odstopala svojo spremljevalno vlogo klavirju, konec 18. stoletja pa so bila že prava redkost v tovrstni glasbeni praksi. Namesto teh je meščanske in aristokratske salone vse pogosteje preveval dosti prodornejši zvok klavirskih strun, zdaj čestokrat v samem ospredju komornega dogajanja. To se nazorno udejanja v Sonati za violončelo in klavir v g-molu, ki je delo ene najvidnejših osebnosti poznoromantičnega pianizma, Sergeja Rahmaninova. Skladba je nastala v času skladateljevega premagovanja resne osebnostne krize na prelomu v 20. stoletje in je odraz Rahmaninovega dokončnega triumfa nad večletnim ustvarjalnim zatišjem. Enega izmed izraznih viškov v sicer standardni štiristavčni strukturi Sonate vsekakor predstavlja počasni tretji stavek, Andante. V njem si izvajalca sprva podajata zaključeni lirični melodiji, ki zajemata gradivo celotnega elegičnega stavka, nato pa se združita v očarljivi skupni igri, prvenstveno zaznamovani z ambivalentno ritmično podobo obeh predstavljenih tem.

Enakovredno razmerje med glasbiloma je prisotno tudi v Sonatini za pozavno in klavir francoskega skladatelja Jacquesa Castérèda, kar se razodeva v stalnih, pogosto precej virtuoznih dialogih med instrumentoma. Tristavčna skladba je del skladateljeve serije kompozicij za aerofona glasbila in klavir, nastalih med letoma 1955 in 1958. Vsak stavek Sonatine skuša predstaviti drugačen zvenski in tehnični aspekt pozavne, s čimer Castérède ponazarja versatilnost tega trobilnega instrumenta. Živahen in mestoma robusten Allegro vivo prinaša hitro spreminjajoče se taktovske načine in izredno gibko melodiko, ki dodobra preizkusi »akrobatske« sposobnosti pozavnista, medtem ko dolge, neprekinjene melodične fraze počasnega drugega stavka terjajo od izvajalcev veliko večjo mero senzitivnosti. Gosto sinkopiranje v sklepnem Allegru aludira na značilnosti jazz glasbe, te pa skladatelj spretno združi z bolj sanjavim srednjim delom stavka.

Pričujoči instrumentalni sestav nima prav dolge zgodovine in je v obstoječi glasbeni literaturi še relativno skromno zastopan. Enega izmed kompozicijskih vrhuncev je takšna zasedba dočakala leta 1973, in sicer z delom hrvaškega skladatelja Stjepana Šuleka, ki je po naročilu Mednarodnega pozavnističnega združenja napisal Sonato Vox Gabrieli. Naslov skladbe je mogoče tolmačiti na dva načina: bodisi kot poklon pionirju idiomatskega pisanja za trobila Giovanniju Gabrieliju (1557–1612) bodisi kot glas nadangela Gabrijela, preroka Jezusovega rojstva. V izjemno dramatični strukturi dela, ki sicer v tipični neoklasicistični maniri v temeljih zasleduje sonatno logiko, je v povezavi z drugo razlago naslova nemara moč zaznati celo zunajglasbene ideje. Tako sloviti pozavnist in dirigent Alain Trudel opisuje zvok pozavne v Šulekovi Sonati kot »glas nadangela Gabrijela, ki se naznanjaje spušča na zemljo«, da bi poslušalstvu posredoval karseda neokrnjene božje besede.

Francoski komponist Georges Bizet se je vpisal med najslavnejše skladatelje evropske umetnostne glasbe zlasti zavoljo svojega poslednjega dela, ki pa je na krstni uprizoritvi popolnoma pogorelo. Le dobre tri mesece po premieri je Bizet umrl v veri, da je opera Carmen neuspešno delo, toda kmalu se je izkazalo povsem drugače. Za široko posthumno popularizacijo opere je v veliki meri zaslužna skladateljeva enkratna melodična invencija, ki je porodila vrsto izjemno zapomljivih melodij, kasneje uporabljenih tudi v prenekaterih priredbah. Ena takih je Fantazija na teme iz opere Carmen Roberta Elkjera. Ključno estetsko izhodišče opere je romantična fascinacija nad tujim in drugačnim v umetnosti, kar Bizet na glasbeni ravni uresničuje z vnašanjem melodičnih in ritmičnih eksotizmov, ki pričarajo vročekrvno špansko mentaliteto. Takšen eksotični melos pa je v Elkjerjevi večstavčni Fantaziji še intenzivneje prisoten.

Poleg eksotike se je romantična glasba često napajala tudi pri ljudski muziki, ki so jo skladatelji v želji po utemeljevanju svojstvene glasbene govorice v okviru nacionalne identitete redno vključevali v svoje kompozicije. Navadno so prevzemali značilne ritme, še pogosteje pa izvirne melodije ljudskih pesmi, kot je to v delu Blue Bells of Scotland storil ameriški skladatelj in eden prvih zares virtuoznih pozavnistov Arthur Pryor. Skladba je osnovana na tradicionalnem škotskem napevu, ki ga po kratkem uvodu ob klavirski spremljavi v celoti predstavi pozavna. V nadaljevanju se zvrstijo po karakterju kontrastne variacije osnovne melodije, ki nemalokrat zahtevajo od pozavnista skrajno virtuoznost, primerljivo le z redkimi deli iz solistične literature za pozavno.

Jan Ovnik

 

Žan Tkalec (1991) je svojo glasbeno pot začel v Glasbeni šoli Krško pri učitelju Franciju Arhu. Po končani nižji glasbeni šoli je šolanje nadaljeval na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani pri prof. Alešu Šnoflu. Leta 2015 je magistriral s pohvalo na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Dušanu Kranjcu, leta 2017 še na HMTM Hannover pri prof. Jonasu Bylundu. Je dobitnik več nagrad in priznanj: zmagovalec tekmovanja Felix Mendelssohn Bartholdy Hochschulwettbewerb 2016 v Berlinu, finalist tekmovanj Citta di Porcia leta 2015 in Aeolus v Düsseldorfu leta 2016, dobitnik štipendije Yamaha Music Fundation of Europe, Prešernove nagrade Akademije za glasbo. S trobilnim kvintetom je zmagovalec državnega tekmovanja TEMSIG in tudi mednarodnih tekmovanj: SVIREL 2014, Jan Koetsier Munich (Nemčija) 2014 idr. Kot solist je nastopil s Studio orkestrom Univerze v Berlinu, z Orkestrom Slovenske filharmonije, s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, z Orkestrom Slovenske vojske in s Pihalnim orkestrom Krško. Sodeloval je s številnimi orkestri: z radijskim orkestrom iz Hannovra, s komornim orkestrom iz Wernigerode, s Camerato Salzburg, s Simfoniki RTV Slovenija, HNK Opera Split idr. Posnel je CD s pianistko Niko Tkalec v Berlinu ter dva CD-ja s Trobilnim kvintetom Contrast. Od leta 2013 je redni član Orkestra Slovenske filharmonije. 

Pianistka Nika Tkalec je končala nižjo glasbeno šolo pri prof. Branimirju Bilišku v Krškem ter šolanje nadaljevala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, kjer je z odliko maturirala v razredu prof. Janeza Lovšeta. Leta 2011 je s posebno pohvalo summa cum laude diplomirala v razredu profesorja Tomaža Petrača. Dodatno se je izobraževala na Konservatoriju za glasbo v Madridu pri profesorici Pilar Bilbao. Kot solistka je igrala z Orkestrom Slovenske filharmonije, Orkestrom ljubljanske Opere, s Simfoničnim orkestrom Glasbene šole Krško, Pihalnim orkestrom Krško ter z Brass bandom Slovenije. Je dobitnica študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Redno koncertira na slovenskih odrih kot klavirska spremljevalka in komorna glasbenica. Sodeluje na festivalih (Lent, Samoborska glasbena jesen, EPTA, AS, Euritmia), v ciklih Glasbene mladine ljubljanske, na seminarjih, poletnih šolah (Celje, Radenci, Kranjska Gora, Dobrna, Podsreda), spremlja mlade na tekmovanjih, avdicijah in recitalih. S pozavnistom Žanom Tkalcem sta v Berlinu posnela zgoščenko. Zdaj deluje kot profesorica klavirja na Glasbeni šoli Vrhnika ter kot strokovna sodelavka na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

 

Komentarji | Število komentarjev: 0