Vsak ima svoj recept za optimizem

Od ponedeljka dalje z vami tudi Stari Grki

Počasi se vračamo v življenje, kot si predstavljamo, da bi nekako moralo biti. Stvari so se spremenile. Ni več tako kot v začetku marca. Kdo bi si mislil, da se bo planet sicer vrtel naprej, življenje ljudi na njem, pa se bo ustavilo. O takšnih zadevah so razmišljali predvsem pisci scenarijev za apokaliptične futuristične filme.
Večina ljudi, ki jih poznam in srečujem na novo predpisani distanci, išče svoje recepte za optimizem. Če so bile zaloge optimizma nekoč veliki žaklji, so zdaj zaradi virusa majhne damske torbice, kljub temu pa v tem, kar nosimo s seboj, še vedno lahko najdemo nekaj, kar nas bo osrečilo in gnalo dalje. 


Že odprtim razstavam se bodo pridružili še Stari Grki


Kadar pokukam skozi okno na našo ulico, je prometa manj kot običajno, občasno se v akcijo odpravijo sosedje gasilci, sicer pa sem ter tja spet pripelje mimo kakšen avtobus. Občasno po ulici drvijo tudi tekači. Po večini mlajša dekleta in fantje. Ko jih pogledam, se mi zdi, da lovijo hormone sreče ali pa bežijo pred starostjo. Popolnoma ubežati se ji seveda ne da, vsekakor pa lahko pametna vadba spodbuja telo, da je dlje časa primerno naoljen stroj. 
Sicer pa se je tudi meni zgodilo nekaj lepega. Prva bleščeča rosna kaplja na travniku optimizma. V ponedeljek se bodo v Galeriji Cankarjevega doma pojavili prvi obiskovalci. Prve lastovke naše nove pomladi. Zopet bo na ogled razstava o starogrški znanosti in tehnologiji IDEJA, ki bi se že davno morala vrniti domov v Solun, od koder so jo pripeljali naši kolegi iz Znanstvenega in tehnološkega centra NOESIS. Pripravili so jo posebej za Cankarjev dom. Prvič v zgodovini Cankarjevega doma je na voljo tudi vodenje, ki ste ga lahko deležni s pomočjo lastnega mobilnega telefona. Urnik pa smo nekoliko prilagodili, naše razstave so odprte vsak dan razen nedelje med 12. in 19. uro. 
 

Ko pa ste že v Cankarjevem domu, si seveda lahko ogledate še arhitekturno razstavo Mladi smo in živi, oblikovalsko Vdove in pankrt ter fotografsko razstavo Aleša Bravničarja. Te so že odprte. 


Doživetja v danski galeriji Louisiana


Občasno pobrskam po spletu in preverjam, kaj počnejo moje najljubše galerije po svetu. Tiste, ki jih imam najraje, so še vedno zaprte. Recimo danska galerija Louisiana, ki leži na morskem obrežju približno 35 kilometrov južno od Kopenhagna. Združuje ravno tisto, kar mi je najbolj pri srcu: morje in umetnost. Leta 1958 jo je ustanovil Knud W. Jensen, da bi Dancem približal moderno umetnost. Sprva zgolj dansko, potem pa z vseh koncev sveta. Jensen je to prečudovito galerijo zasnoval po principu savne. V njej so hladni in vroči prostori. V vročih prostorih so na ogled pomembni moderni klasiki, v hladnih pa sodobni avtorji, ki so občinstvu še manj znani. Louisiana se danes uvršča med petinosemdeset najbolj obiskanih muzejev na svetu. Tisto, kar pa jemlje dih, je kiparska razstava na prostem. Na tratah pred galerijo, na robu sanjsko lepe obale stojijo kipi Jeana Arpa, Maxa Ernsta, Louise Bourgeois, Jeana Mirója … Njihove skulpture na tem nepozabnem obrežju vsakič doživljamo čisto drugače. Naše doživljanje se spreminja glede na to, kdaj se znajdemo tam; doživetje ni enako, če smo tam pozimi ali poleti, v jutru, ko se prebuja svetloba, ali zvečer, ko ugaša dan. 

Trenutno še zaprte tudi galerije na Manhattnu


Še vedno je zaprta tudi zbirka Henryja Claya Fricka v manjši, toda pomembni galeriji v New Yorku, ki jo imam zelo rada. Tako imenovana The Frick Collection je bila javnosti odprta leta 1935, in sicer kar v razkošnem domovanju, ki ga je na 5. aveniji postavil eden izmed najuspešnejših ameriških industrialcev iz Pittsburgha in hkrati eden izmed najpomembnejših ameriških zbirateljev umetniških del. Zbirka, ki se po njegovi smrti leta 1919 uspešno dopolnjuje in obsega čudovit izbor slik, kipov in dekorativne umetnosti, obsega pomembna dela starih mojstrov in novejših del, od Bellinija, Holbeina do Goye, Vermeera, Turnerja, Whistlerja … 
Obisk Frickove zbirke je doživetje, ki ga ponuja sama stavba z izbrano notranjo opremo in prekrasnim pokritim notranjim dvoriščem, sredi katerega stoji prelepa fontana, obdana z vsemogočim rastlinjem. Tu občasno prirejajo tudi različne koncerte. Vsa ta lepota je čudovito okolje za meditacijo, uživanje v lepotah umetnosti, spokojnost misli, kot nekakšen umetniški paradiž, v katerem lahko pozabimo na vse, kar nas ne osrečuje.


V tem trenutku pa je za lepa doživetja na voljo Cankarjev dom.
 

Najbolj brano
Izjemna interpretinja Edith Piaf Vesna Pernarčič in Uršula Cetinski na mali terasi sredi Ljubljane po včerajšnjem nastopu. (Foto: osebni arhiv)

Ničesar ne obžalujem

Marylin Monroe, 1960; © Fondation Henri Cartier Bresson / Magnum Photos – od septembra dalje v Galeriji CD

Cartier-Bresson julija v palači Grassi, septembra v Cankarjevem domu

Simon Popek, Ženja Leiler, Uršula Cetinski in Saša Globačnik na odprtju Festivala dokumentarnega filma. (Foto: Iztok Dimc)

Vabljeni na malo teraso sredi ljubljane

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI