Solistka zagrebškega Baleta Natalia Horsnell in Uršula Cetinski. (Foto: arhiv CD)

V pričakovanju: prihaja Saburo Teshigawara

18.10.2017

Naš abonma Veličastnih 7 smo v ponedeljek začeli z gostovanjem HNK iz Zagreba, doživeli smo baletno različico slovitega romana Miroslava Krleže Gospoda Glembajevi. Vloga baronice Castelli, fatalne in celo zlovešče ženske, je pravi ognjemet doživetij za vsako dramsko igralko, kot mi je po ljubljanski premieri zaupala solistka zagrebškega Baleta Natalia Horsnell, pa je bila izjemen baletni izziv tudi za njo samo. Še posebno zato, ker si z dramsko oziroma baletno junakinjo zasebno deli le malo značajskih podobnosti. Natalia Horsnell, rojena v Avstraliji, se je iz Münchna, kjer je študirala in plesala, preselila v Zagreb, kamor se je odpravila tudi zaradi hrvaškega moža. Sicer pa se v Zagrebu in v kolektivu, kakršen je Balet Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba, zelo dobro počuti in ima dovolj možnosti, kot smo videli, za umetniški razcvet. Občinstvo je bilo, vsaj po številnih popremierskih pogovorih sodeč, nad narativnim baletom Lea Mujića zelo vzhičeno. 
 

Vem pa, da mi bo srce močno zaigralo tudi pri drugi predstavi »veličastnega abonmaja«, ko nas bo 7. novembra 2017 zopet obiskal japonski plesalec in koreograf Saburo Teshigawara  (勅使川原 三郎),ki sodi v tisti majhni, toda izbrani krog svetovnih umetnikov, s katerimi se počutim najbolj duhovno povezana. Teshigawaro sem pred davnimi leti, ko sem v Cankarjevem domu vodila gledališče in ples, tudi sama nekajkrat povabila na naš oder. Njegove predstave so bile vselej doživetje, kakršnega nam lahko pričarajo le japonski umetniki, ki izhajajo tudi iz izročil lastne kulture. Metafizika, dovršena, natančna, minimalistična estetika. Kozmos čiste misli in jasnih podob. Užitek. Eteričnost užitka! 

Teshigawara združuje subtilnost plesa in vizualnih umetnosti, saj je v Tokiu študiral kiparstvo in balet. Zato ga ne srečujemo le na baletnih in gledaliških odrih, temveč tudi v galerijah po vsem svetu, kjer se predstavlja z likovnimi deli, s filmom in videom, sam pa tudi za vse svoje predstave ustvarja scenografije, kostume ter izjemno luč, in sicer z njemu lastno, prepoznavno avtorsko pisavo. Pravi, da mu je v največjo slast, ko doseže močan in jasen smisel, ki ga povežejo z najglobljimi plastmi človekove duševnosti.

Sicer pa nas v soboto čaka premiera gledališke predstave o pogumni raziskovalki Marie Curie, zvečer pa prvi izmed naših »zlatih«, nastop istanbulskega filharmoničnega orkestra Borusan. V ponedeljek pa že Antigona v režiji Matjaža Bergerja, in sicer na odru Gallusove dvorane, kamor bomo posedli tudi občinstvo. Naš program se bo, kot vsako jesen, drzno in hitro kot blisk odvijal vse do najdaljše noči v letu, za katero pa letos pripravljamo prave poslastice.

Značke
Najbolj brano

Poslaniki Beethovna in Bonna

Dela ene najizvirnejših slikark 20. stoletja prvič pri nas

Ne sledite, bodite tok!

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI