Uršula Cetinski na otvoritvi razstave Ivana Meštrovića (foto: Mare Vaupotič)

Od Meštrovićeve erotike do upanja

23.02.2018 

V torek, 13. februarja 2018, smo v naši Galeriji Cankarjevega doma odprli čudovito razstavo Ivan Meštrović: telesnost in erotika v kiparstvu, za katero sem prepričana, da si jo bo marsikdo ogledal večkrat. Razstava hrvaškega kiparskega mojstra je prav zares veličastna. Ob tej priložnosti nas je obiskal tudi sin pokojnega kiparja prof. dr. Mate Meštrović. Celo svetlobna postavitev razstave je inovativna in čisto nekaj posebnega. Zasnovana je na lučnih spremembah, ki omogočajo, da si razstavljene kipe ogledujemo v konvencionalni luči, potem pa jih po dvajsetih minutah za deset minut objame mrakobnost, kar je zame prav posebej čarobno. Obrazi in posamezni deli Meštrovićevih kipov se rojevajo iz teme in se nas dotikajo s svojo brezčasno lepoto, kot da bi se počasi rojevali iz nekakšnih temačnih sanj. Prekrasno doživetje!

S kolegi iz Splita in Zagreba, ki so z našo vodjo razstavnega programa Nino Pirnat Spahić sodelovali pri postavitvi te izjemne razstave, smo tudi po otvoritvi preživeli nekaj skupnih veselih in nepozabnih trenutkov. Seveda smo nekako izrabili priložnost, da smo prof. Meštrovića povprašali o spominih na očeta. Spomnil se je na trenutke, ki jih je preživljal v očetovem ateljeju, pa na zgodnja otroška leta, ko je pravzaprav verjel, da ga je rodil kar njegov oče, ker mu je ta večkrat tako povedal, spominjal se je, da je oče govoril tudi slovensko …

V ponedeljek se bodo naša vrata odprla za številne ljubitelje gorniškega filma, 12. Festival gorniškega filma bo s projekcijami in predavanji do 4. marca 2018 nagovarjal ljubitelje gorskih avantur in narave. Smo pa tudi tako rekoč že v visokem štartu oziroma v pričakovanjih literarnega festivala Fabula (od 28. februarja do 11. marca 2018), ki se letos tematsko ukvarja s pojmom upanja. Taiye Selasi, Serhij Žadan, Slavenka Drakulić, Maylis de Kerangal, Lukas Bärfuss, Terry Eagleton, Chantal Mouffe so pisatelji, teoretiki in filozofi, ki bodo ob tej priložnosti obiskali Ljubljano. Ponudila se nam bo priložnost, da jih spoznamo v živo, prisluhnemo njihovim razmišljanjem, jih zaprosimo za avtogram, ko pa nas bodo zapustili, bodo na naših knjižnih policah ostale izdaje njihovih knjig v slovenskih prevodih. 

Prvo med novo izdanimi knjigami letošnje Fabule sem posrkala vase kot najbolj strastna bralka na svetu. Roman Mileva Einstein. Teorija žalosti Slavenke Drakulić. Najprej mi je šlo res nekoliko na živce, ker se mi je zdelo, da me pisateljica preveč zagnano usmerja, kako naj berem in razumem žalostno življenjsko zgodbo Mileve Marić Einstein, žene vrhunskega fizika Alberta. Potem pa mi je bilo z vsako prebrano stranjo to vse manj in manj pomembno. Grozljiva in rahločutna zgodba je to! O ženski, zaznamovani s telesno hibo in izjemnimi dosežki v naravoslovju, o edini študentki, se pravi edini ženski na züriški Politehniki, o ženski, ki študija ne konča in pokoplje upanje na znanstveno kariero, o osebi, ki si prizadeva za razcvet moževe kariere, pa jo ta odvrže kot »fizično in moralno inferiorno«, o pokopanem upanju, da bo njegova soproga do groba, o smrti najmlajše hčerke ter o zbledelem upanju, da je najmlajši sin Eduard le nekoliko poseben in ne tudi duševno bolan. 

»Upanje umre zadnje,« pravijo. Vendar se naposled zgodi tudi to.

Značke
Najbolj brano

Poslaniki Beethovna in Bonna

Dela ene najizvirnejših slikark 20. stoletja prvič pri nas

Ne sledite, bodite tok!

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI