Pretekli dogodek
7. jun - 18. jul 2019

Grški sovji skifos z Mosta na Soči

Festival Na Olimpu


Most na Soči, središčno naselje t. i. svetolucijske kulture, leži na naravnem polotoku med rekama Soča in Idrijca (Slika 1). Sodi med najkompleksnejša arheološka najdišča v jugovzhodnih Alpah z najdbami iz bronaste, železne in rimske dobe ter zgodnjega srednjega veka.

Najatraktivnejša je zapuščina halštatske svetolucijske kulture, ki se je med 9. in 4. stol. pr. n. št. razvila na prostoru Posočja, Bohinja in Nadiških dolin. Prav »mejna« lega Mosta na Soči med jadranskimi in južnoalpskimi kulturami je bila tudi razlog za močne blagovne izmenjave s teh območij, kar je razvidno tudi na osnovi najdb prestižnih torevtskih, kovaških, steklarskih ali lončarskih izdelkov. Med njimi so ob etruščanskih, feničanskih in južnoitalskih (Magna Graecia) izdelkih tudi redki grški. Ti so do Soške doline prispeli po morskih poteh do zadnjih grških postojank ob zahodni Jadranski obali (Spina, Adria ob delti reke Pad) in od tam naprej po kopnem. Največ je bilo lončarskih izdelkov, ki jih domača obrt ni bila zmožna posnemati zaradi kakovostne izdelave, gline in tehnologije hitro vrtečega se lončarskega vretena na nožni pogon.

Z Mosta na Soči izhajajo štiri grške posode, dva keliha (kylix) domnevno jonskega izvora in dva atiška skifosa (skyphos). Prvi skifos, skledasto oblikovan pivski vrček z nizkim prstanastim dnom in dvema ročajema, ki so ga odkrili arheologi Goriškega muzeja med naselbinskimi raziskavami hiše 5, je okrašen z značilnim motivom vrste Saint Valentin iz 2. polovice 5. stol. pr. n. št.

V isti čas sodi tudi 8,7 cm visoka obredna pivska posodica, ki je bila leta 2001 odkrita med raziskavami Tolminskega muzeja na območju prostranega železnodobnega grobišča na levem bregu Idrijce. Gre za tako imenovani sovji skifos (glaux) atiške vrste B, katere oblikovna značilnost je kombinacija vodoravnega in navpičnega ročaja. Izdelan je bil na lončarskem vretenu v grški rdečefiguralni tehniki in je premazan s temno sivim firnežem. Okras s prizorom sove, ki jo z obeh strani obdajata oljčni vejici, se ponovi na obeh straneh posodice. Sova je kot središčna figura z glavo obrnjena proti gledalcu, medtem ko je njen trup obrnjen na levo (Slika 2). Najbližje primerjave za tovrstne skifose imamo z območja spodnje padske nižine, sicer pa so ti znani s celotnega mediteranskega bazena, od Gruzije in južne Ukrajine do Izraela, Turčije, Cipra, Grčije, Makedonije, Bolgarije, Severne Afrike, Španije, južne Francije, srednje in južne Italije ter Sicilije, Sardinije in Korzike (Slika 3).

Glede na dokaj skromno število znanih uvoženih najdb – te lahko obravnavamo kot trgovinske produkte ali darove obiskovalcev/popotnikov iz dežel klasičnega sveta – domnevamo, da tovrstni prestižni predmeti v gospodarski izmenjavi niso imeli večje tržne vrednosti. Za območje današnje Slovenije pa so vsekakor izjemnega pomena, saj dokazujejo stike železnodobnih skupnosti z razvojno veliko višjimi sredozemskimi civilizacijami.

Več v publikaciji: Miha Mlinar, Nove zanke svetolucijske uganke. Arheološke raziskave na Mostu na Soči: 2000–2001 (katalog razstave), Tolmin: Tolminski muzej, 2002.

Miha Mlinar
Tolminski muzej

 

Grški sovji skifos z Mosta na Soči

7. jun - 18. jul 2019
Več terminov

Prost vstop

Ivanka

Ivanka

Ivanka
najboljša spremljevalka na prireditve.

Uršula Cetinski

Blog Uršule Cetinski

Generalna direktorica CD,
Uršula Cetinski,
svoje misli o prireditvah
in drugem aktualnem dogajanju
v CD in širše
strne v kratke zapise.

Vabljeni k branju.

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija: ENKI