Od 3. dec do 5. jan 2020

Drago Hrvacki

Likovni kritiki izbirajo - cikel predstavitev Slovenskega društva likovnih kritikov.
Izbor: Aleksander Bassin

Odprtje bo 3. decembra 2019 ob 13. uri

In naprej smo v njihovih skupnih prizadevanjih ugotovili; prestop iz izrazne, pomenske umetnosti na področje čiste likovne vizualizacije, uskaljevanje in dopolnjevanje prostorskih komponent, vključno barve, dematerializacija izbranih materialov. Pozitivno za to skupino so bile vsekakor likovne raziskave, opravljene v okviru doseženih lastnih izkušenj, raziskave, ki so pripeljale do temeljnega prevrednotenja oblika – vsebina.
Aleksander Bassin: Skupina Neonkostruktivisti 1968–72, katalog Mestne galerije Ljubljana, 1993

Minimalizem pri Neokonstruktivistih ni nastopil kot poseben fenomen; minimalistične formulacije so se pojavljale kot eden od aspektov likovnega izraza, v katerem so se prepletali transponirani odvodi smeri, kot so post-painterly abstraction, hard-edge, colour-field slikarstvo ipd., optične in kinetične umetnosti, pa tudi pop-arta. Ta preplet je bil gotovo povezan tudi s tradicijo evropskega konstruktivizma in geometrijske abstrakcije, vendar ne toliko neposredno kot prek visoke racionalne prakse tk. im. konkretne umetnosti (Bill, Lhose). Kolikor se pri Neokonstruktivistih pojavlja minimalizem, ni toliko navezan na ameriške kot na evropske zglede.
Igor Zabel: Vidiki minimalnega, katalog Minimalizem v slovenski umetnosti, 1968–80, Moderna galerija, Ljubljana, 1990

Vpogled s tako rekoč že historične distance na skupino Neokonstruktivisti, ki so jo sestavljali Dušan Tršar, Drago Hrvacki, Dragica Čadež Lapajne, Tone Lapajne, Vinko Tušek, se mi zdi umesten, saj je prav Drago Hrvacki v svojem nadaljnjem umetniškem delovanju po letu skupnega nastopanja ostal najbolj zvest načelom, ki sem jih povzel v uvodu k sedanji predstavitvi.

Drago Hrvacki si je, kot smo torej lahko ugotavljali že ob njegovih uvodnih in seveda poznejših delih, izbral določen geometrijski modul, ki ga je izgrajeval ves svoj ustvarjalni čas na permutativni logiki in simetriji barvnih kontrastov. Serialna izvedba slikarskih del mu je vedno omogočala izpeljavo izbrane strukturne kompozicije.
Iz serije slik DFH, ki je nastajala več let in se zaključila v letu 2010, sem izbral deli s številkama DFH51 in DFH56. V njej Hrvacki oblikuje simetrično strukturo v umirjeni kompoziciji, se pravi, da se izogiba napadalnosti barvnih sestavov, saj gradi na topli barvni skali rumene, dveh odtenkih oranžne, zelene v treh odtenkih, dveh modrih odtenkih in rjavi. Zamejenost takšne urejene barvne skale se zaključuje v skoraj izključno pravokotnih likih, izza katerih kot da se skriva tudi kakšen pravilen kvadrat. Prav različne velikosti pravokotnih likov torej narekujejo oziroma poudarjajo tisto skladno in umirjeno kompozicijo posameznega slikarskega dela.

Čista estetska misel, ki jo stopnjuje perfekcija izvedbe in ki nima namena prikrivanja kakšne pomenske konotacije, vodi Hrvackega že skozi desetletja njegovega delovanja.

Aleksander Bassin
                                               

Drago Hrvacki je bil rojen 18. januarja 1936 v Ljubljani. Akademijo za likovno umetnost je obiskoval v letih od 1958 do 1963 pri profesorjih slikarstva Mariju Preglju, Nikolaju Omersi, Slavku Pengovu in Maksimu Sedeju, grafiko pri Božidarju Jakcu in Riku Debenjaku. Diplomiral je 1964. Leta 1970 se je študijsko izpopolnjeval v Italiji. Kot profesor likovne vzgoje je bil zaposlen na več osnovnih in srednjih šolah ter v Pionirskem domu – Centru za kulturo mladih, Ljubljana. Aktivno je sodeloval pri ponovnem uvajanju mature in poučeval maturitetni predmet Likovna teorija. Leta 1992 je dobil naziv svetnik. Od 1976 do 1970 je deloval kot svobodni umetnik ter član skupin Neokonstruktivisti in Barva.

Živi in ustvarja v Ljubljani in Vinici pri Sodražici. Pripravil je 26 samostojnih razstav ter od leta 1965 naprej sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini, med njimi na 3. in 4. Trienalu jugoslovanske umetnosti, Beograd, 1967–70, v Slovenj Gradcu Mir, humanost in prijateljstvo med narodi, na razstavi Objekt in barva, Moderna galerija, Zagreb 1968, na 5. in 6. Bienalu mladih, Reka, 1969–71, na 8. Mediteranskem bienalu, Aleksandrija, 1970, na Mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1971, na 11. Analu, Poreč, na razstavah grafike v Beogradu 1972, Zagrebu 1972–82, na Mednarodnem bienalu male plastike, Murska Sobota, 1973–81, na razstavi jugoslovanske skulpture, Pančevo, 1981, na razstavah jugoslovanske umetnosti v Leverkusnu, Helsinkih, Oslu, Dunaju, Milanu, Utrechtu, Eidhovnu, na razstavah slovenske umetnosti v Marburgu, Wiesbadnu, Bonnu, Götingenu, Hanauju, 1994/95, v Firencah, 1999, na mednarodni razstavi Konkretna umetnost v Srednji in Južni Evropi, Gyoer, 2000, na razstavi Risba na Slovenskem, Mestna galerija, Ljubljana, Muzej suvremene umjetnosti, Zagreb, Umetnostna galerija, Maribor, 2009, Magija umetnosti – protagonisti slovenske sodobne umetnosti 1968–2013, Villa Manin, Videm, 2014, Künstlerhaus, Dunaj, Gliptoteka HAZU, Zagreb, 2015.

Nagrajenec na Bienalu mladih, Reka, 1969; zlata ptica, Ljubljana, 1970; na razstavi jugoslovanske risbe, Zagreb, 1979, in na natečaju za likovno opremo doma DP0 SRS v sodelovanju z arhitektom Bončo, Ljubljana 1980.  
 

Drago Hrvacki

Od 3. dec do 5. jan 2020
Več terminov

Prosti vstop

Ivanka

Ivanka

Ivanka
najboljša spremljevalka na prireditve.

Uršula Cetinski

Blog Uršule Cetinski

Generalna direktorica CD,
Uršula Cetinski,
svoje misli o prireditvah
in drugem aktualnem dogajanju
v CD in širše
strne v kratke zapise.

Vabljeni k branju.

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija: ENKI