Festival za tretje \u017eivljenjsko obdobje, ki je pred 25 leti nastal na pobudo Vlade Republike Slovenije ob mednarodnem letu starej\u0161ih, ostaja osrednji prostor, kjer se sli\u0161i glas starej\u0161ih, gradijo mostovi med generacijami in spodbuja vklju\u010dujo\u010da, solidarna dru\u017eba. Odmeven festival vsako leto poteka v sodelovanju z ve\u010d kot 3.000 posamezniki najrazli\u010dnej\u0161ih organizacij in predstavnikov dru\u017ebe v v kulturno-umetni\u0161kem programu, v izobra\u017eevalnem programu, razprave v strokovnem programu in \u0161tevilne aktivnosti na razstavnih prostorih.
25. Festival za tretje \u017eivljenjsko obdobje poteka pod \u010dastnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nata\u0161e Pirc Musar.
Leto\u0161nji festival, ki tokrat v programskem smislu poteka pod geslom Vse\u017eivljenjsko u\u010denje, posebej izpostavlja pomen izobra\u017eevanja, novih prilo\u017enosti in aktivne vloge starej\u0161ih po 65. letu starosti \u2013 teme, ki jih festival dosledno postavlja v ospredje. Ponosni smo, da festival tudi letos prejema tako pomembno podporo, ki dodatno potrjuje njegovo vlogo v dru\u017ebi.
Trajanje: 95 minut
Re\u017eija: Matej Kej\u017ear
Produkcija: Pekinpah
Zapor teater cerkev je plesna predstava in film v enem. \u010ce je plesna predstava kon\u010dni produkt, ki ob\u010dinstvu vselej nekoliko zakrije pogoje svojega nastanka, Kej\u017ear tokrat obrne perspektivo in nas s filmom kot elementom koreografije odpelje natanko v ozadje, kjer ples \u0161ele nastaja.
Zgodba gre takole: umetnik i\u0161\u010de prostor za svoj studio. Najde ga v stavbi nekdanjega zapora in nekdanjega gledali\u0161\u010da in nekdanje cerkve. V stavbi je \u017ee nekaj umetnikov. Ni pa pogodb, vse skupaj je bolj ali manj ilegalno. \u010ce bi prostor zaskvotali, si ga resni\u010dno prisvojili, bi lahko tam nastala zanimiva umetni\u0161ka scena. Ampak oblasti, birokracija, kapitalisti imajo druga\u010dne na\u010drte in si \u017ee manejo roke. Za umetnika prostor ustvarjalnosti in miru se nenadoma spreobrne v prekinitev in prepoved.
Matej Kej\u017ear v filmu splete vez med osrednjimi silnicami sodobne kapitalisti\u010dne in avtoritarne dru\u017ebe: umetnost se sre\u010da s potencialom prostora, ki ga zamejuje dr\u017eava v slu\u017ebi kapitala. Pred nami je dokument o minljivosti, ve\u010dplastni prekarnosti in vztrajnem boju za svobodo umetni\u0161kega delovanja.
Trajanje: predvidoma 3 ure, z odmorom.
Vesna Zornik, glavni, spremljevalni glas; Polona Jane\u017ei\u010d, klavir, klaviature, spremljevalni glas; Jelena \u017ddrale, violina, viola, spremljevalni glas; Bo\u0161tjan Gomba\u010d, klarinet, saksofon, pi\u0161\u010dali, trobenta, spremljevalni glas; Tibor Miheli\u010d Syed, bas kitara, gimbri, ukulela, kitara, spremljevalni glas; Bo\u0161tjan Narat, kitara, spremljevalni glas;Robert Rebolj, bobni, tolkala
Katalena je spomladi leta 2026, v petindvajsetem letu obstoja, izdala deseti album z naslovom Meja. Plo\u0161\u010da je po eni strani glasbeni potopis fiktivnega potovanja benda po zahodni slovenski meji, po drugi pa premislek meje v njenih konkretnih in simboli\u010dnih pomenih. Obletnica je hkrati tudi motiv za pot po odrih in koncertnih prizori\u0161\u010dih \u2013 Katalena bo rojstni dan proslavljala s svojim ob\u010dinstvom, s katerim je v vseh teh letih spletla trdno vez. Skupina je \u017ee nastopila v tako reko\u010d vsakem klubu, koncertni dvorani ali festivalskem odru v dr\u017eavi, veliko pa je tudi potovala po tujini. Ves \u010das v isti zasedbi, ki se ji je v zadnjih letih pridru\u017eila \u0161e violinistka Jelena \u017ddrale. \u010cas je za novo \u00bbrundo\u00ab.
In vrhunec tokratnega odrskega popotovanja se bo zgodil 1. oktobra 2026. Koncert v Cankarjevem domu bo osrednja predstavitev novega albuma in predvsem v Gallusovi dvorani praznovanje petindvajsetega rojstnega dne. \u010cetrt stoletja ni malo in oktobrsko katalensko praznovanje bo temu primerno.
Skupina, ki prihaja iz Ljubljane in igra slovensko ljudsko glasbo, ostaja zvesta osnovnim na\u010delom svojega po\u010detja \u2013 raziskovanje tradicije, dialog s preteklostjo in avtorsko ustvarjanje, ki ho\u010de biti most med preteklostjo in sedanjostjo, vse skupaj zabeli z igrivostjo ter nalezljivimi ritmi in melodijami. Prav tak\u0161no, torej igrivo in nalezljivo, bo tudi katalensko leto 2026.
Kataleni se bo na koncertu ob predstavitvi novega albuma na odru pridru\u017eil Rudi Bu\u010dar, ki je tudi glasbeni gost albuma Meja.
Swww.katalena.net
Facebook: KatalenaSlovenianBand
Instagram: Katalena
Delo Mateja Kej\u017earja zaznamuje navdihujo\u010d in humanisti\u010den ustvarjalni proces, ki ga povezuje ne le s seboj, ne le s soustvarjalci, temve\u010d tudi s svojim ob\u010dinstvom. \u017de vrsto let z zanimanjem opazujemo njegovo odlo\u010dnost pri lo\u010devanju koreografije kot principa dominacije od Plesa. Ples z velikim P se zavzema za zmo\u017enost gibanja onkraj ustaljenih mehanizmov nadzora, zunaj omejujo\u010dih in pogosto uni\u010dujo\u010dih u\u010dinkov dominacije. Nih\u010de naj ne vlada nikomur, pravi Kej\u017earjev Ples.
Z Matejem Kej\u017earjem se bomo pogovarjali o njegovem novem filmu Zapor teater cerkev ter o konceptih, filozofskih, umetni\u0161kih in dru\u017ebenih izhodi\u0161\u010dih njegovega plesnega ustvarjanja.
Ana Sluga je sodobna slovenska slikarka in vizualna umetnica, rojena leta 1981 v Ljubljani. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski \u0161tudij pa nadaljevala tudi v Talinu v Estoniji. V svojih delih pogosto raziskuje predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja, spomin, identiteto in odnos \u010dloveka do sodobne tehnologije. Njene slike zaznamujejo natan\u010dnost, subtilne barve in premi\u0161ljena simbolika.
Izbrana serija slik Pasivni torzo (2021\u20132025) raziskuje sodobno \u010dlove\u0161ko prisotnost skozi podobe brezimnih postav, ujetih v trenutke vsakdanjega mirovanja, opazovanja in tihega delovanja. Na slikah se pojavljajo anonimne \u010dlove\u0161ke podobe brez jasne identitete ali individualne pripovedi. Njihova dr\u017ea je zadr\u017eana, pogosto odsotna; delujejo kot opazovalci lastnega okolja ali kot telesa, ujeta v rutinske geste in neizre\u010dena razmerja. Prav v tej navidezni nedejavnosti se razpira osrednja napetost cikla \u2013 vpra\u0161anje sodobne pasivnosti, \u010dustvene odmaknjenosti in tihe odtujenosti.
Ana Sluga skozi reducirano figuraliko in subtilno atmosfero ustvarja prizore, ki delujejo skoraj filmsko: kot izseki iz ne\u010desa ve\u010djega, a nikoli povsem pojasnjenega. Podobe ne nastopajo kot portreti posameznikov, temve\u010d kot univerzalni nosilci stanj \u2013 utrujenosti, \u010dakanja, opazovanja, obupa ali zgolj obstoja v \u010dasu.
Serija Pasivni torzo ne ponuja enopomenskih odgovorov, temve\u010d gledalca vabi v prostor tihega premisleka o sodobnem \u010dloveku, njegovi vlogi opazovalca ter njegovi vse bolj krhki prisotnosti v svetu nenehne aktivnosti in informacijskega \u0161uma.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
Ob vse ve\u010dji odpornosti mikroorganizmov proti protimikrobnim zdravilom je za zdravstvene delavce nujno, da spremljajo najnovej\u0161a dognanja na podro\u010dju antibioti\u010dnega zdravljenja in preudarne rabe protimikrobnih zdravil.
Te\u010daj udele\u017eencem ponuja celovit vpogled v povezanost med uporabo protimikrobnih zdravil in razvojem odpornosti, ustrezne na\u010dine protimikrobnega zdravljenja ter ukrepe za prepre\u010devanje in obvladovanje odpornosti. Posebno pozornost namenja tudi programom za smotrno rabo protimikrobnih zdravil (ASP) in njihovi vlogi pri spoprijemanju s tem globalnim zdravstvenim izzivom.
Te\u010daj poteka v prostorik UKC Ljubljana.
","event_date_start":"2026-09-29T22:00:00","event_date_end":"2026-10-01T22:00:00","title":"Antibioti\u010dno zdravljenje in nadzorovana raba antibiotikov","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/antibioticno-zdravljenje-in-nadzorovana-raba-antibiotikov","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Razstava ob 100. obletnici smrti Sre\u010dka Kosovela (Kosovelovo leto 2026)","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/kozmos-kosovel","node_id":"7881","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija CD","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/CD%20manjs%CC%8Ca%20margina_nov.jpg","price":"8,00 EUR","full_description":"\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Trajanje: 116 minut
Ko je Matej Kej\u017ear prvi\u010d sli\u0161al album Floating Pointsa Promises, je bil presunjen. Postal je njegov najljub\u0161i album. Prav to, navdu\u0161enost nad glasbeno plo\u0161\u010do, je sredi\u0161\u010du predstave Movements 9. Avtor razume koncept \u00bbnajljub\u0161ega albuma\u00ab kot koreografski okvir, v katerem ples resonira med protov\u00e9denjem, ritmom, glasbeno silo, poslu\u0161anjem in slu\u0161anjem, naracijo in abstrakcijo. Toda koncept najljub\u0161ega albuma je mogo\u010de v analognem smislu razumeti tudi kot koncept \u00bbnajljub\u0161ega koreografa\u00ab, saj uokvirja slog in koreografsko \u017eeljo ter poka\u017ee na razmerje med silo koreografije (kot avtoritete) in naivnostjo, ki jo Kej\u017ear razume kot enega izmed glavnih pogojev za resni\u010dno odprtost in prepu\u0161\u010danje impulzom, ki nas obdajajo. Pred nami je 9 skladb, 9 stavkov, 9 gibov. Kej\u017ear sledi tej glasbi, ki mu nenehno sledi.
\u00bb... na koncu \u010dutimo le ne\u017eno sapo na du\u0161i \u2013 videno in sli\u0161ano bi najla\u017eje in v le besedi, pa naj zveni \u0161e tako lenobno in puhlo, opisali kot lepota. Tista prava, univerzalna, tista, ki jo stalno i\u0161\u010demo, pa tako redko najdemo.\u00ab
\u2013 Matic Ferlan, We Are All Beautiful Idiots, Odri\u0161\u010da, 29. 9. 2021
\u00bbPredstava tako v svojih najprodornej\u0161ih trenutkih ponuja mo\u010dne in dodelane prizore, naklonjene novemu poplesnemu trenutku, ki ga raziskuje Kej\u017ear ...\u00ab
\u2013 Ma\u0161a Radi Buh, Vezivnost plesnega giba, Sigledal, 4. 10. 2021
Ana Sluga je sodobna slovenska slikarka in vizualna umetnica, rojena leta 1981 v Ljubljani. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski \u0161tudij pa nadaljevala tudi v Talinu v Estoniji. V svojih delih pogosto raziskuje predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja, spomin, identiteto in odnos \u010dloveka do sodobne tehnologije. Njene slike zaznamujejo natan\u010dnost, subtilne barve in premi\u0161ljena simbolika.
Izbrana serija slik Pasivni torzo (2021\u20132025) raziskuje sodobno \u010dlove\u0161ko prisotnost skozi podobe brezimnih postav, ujetih v trenutke vsakdanjega mirovanja, opazovanja in tihega delovanja. Na slikah se pojavljajo anonimne \u010dlove\u0161ke podobe brez jasne identitete ali individualne pripovedi. Njihova dr\u017ea je zadr\u017eana, pogosto odsotna; delujejo kot opazovalci lastnega okolja ali kot telesa, ujeta v rutinske geste in neizre\u010dena razmerja. Prav v tej navidezni nedejavnosti se razpira osrednja napetost cikla \u2013 vpra\u0161anje sodobne pasivnosti, \u010dustvene odmaknjenosti in tihe odtujenosti.
Ana Sluga skozi reducirano figuraliko in subtilno atmosfero ustvarja prizore, ki delujejo skoraj filmsko: kot izseki iz ne\u010desa ve\u010djega, a nikoli povsem pojasnjenega. Podobe ne nastopajo kot portreti posameznikov, temve\u010d kot univerzalni nosilci stanj \u2013 utrujenosti, \u010dakanja, opazovanja, obupa ali zgolj obstoja v \u010dasu.
Serija Pasivni torzo ne ponuja enopomenskih odgovorov, temve\u010d gledalca vabi v prostor tihega premisleka o sodobnem \u010dloveku, njegovi vlogi opazovalca ter njegovi vse bolj krhki prisotnosti v svetu nenehne aktivnosti in informacijskega \u0161uma.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
Ob vse ve\u010dji odpornosti mikroorganizmov proti protimikrobnim zdravilom je za zdravstvene delavce nujno, da spremljajo najnovej\u0161a dognanja na podro\u010dju antibioti\u010dnega zdravljenja in preudarne rabe protimikrobnih zdravil.
Te\u010daj udele\u017eencem ponuja celovit vpogled v povezanost med uporabo protimikrobnih zdravil in razvojem odpornosti, ustrezne na\u010dine protimikrobnega zdravljenja ter ukrepe za prepre\u010devanje in obvladovanje odpornosti. Posebno pozornost namenja tudi programom za smotrno rabo protimikrobnih zdravil (ASP) in njihovi vlogi pri spoprijemanju s tem globalnim zdravstvenim izzivom.
Te\u010daj poteka v prostorik UKC Ljubljana.
","event_date_start":"2026-09-29T22:00:00","event_date_end":"2026-10-01T22:00:00","title":"Antibioti\u010dno zdravljenje in nadzorovana raba antibiotikov","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/antibioticno-zdravljenje-in-nadzorovana-raba-antibiotikov","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Razstava ob 100. obletnici smrti Sre\u010dka Kosovela (Kosovelovo leto 2026)","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/kozmos-kosovel","node_id":"7881","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija CD","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/CD%20manjs%CC%8Ca%20margina_nov.jpg","price":"8,00 EUR","full_description":"\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Dirigenti:
Rahela Duri\u010d, Sebastjan Vrhovnik, Ur\u0161a Lah Rasmussen, Stojan Kuret, Jerica Bukovec, Jelka Beltram Kova\u010di\u010d
Akademski pevski zbor Tone Tom\u0161i\u010d Univerze v Ljubljani praznuje sto let delovanja z jubilejnim koncertom, ki bo skozi glasbo, zgodbo in odrsko uprizoritev prepletel preteklost in sedanjost enega najpomembnej\u0161ih slovenskih zborovskih sestavov.
Koncert Od korenin do neba tvori mozaik kitic zborove himne Lipa zelenela je, ki simbolizira rde\u010do nit ve\u010dera. Te razstirajo zgodbe iz bogate zgodovine APZ Tone Tom\u0161i\u010d in jih nastopajo\u010di pripovedujejo kot posamezne drobce ter med koncertom sestavljajo stoletno zgodbo. Program nadgrajujejo kratki igrani in scenski vlo\u017eki v sodelovanju z Akademsko folklorno skupino France Marolt.
Na odru se bodo zvrstile razli\u010dne generacije pevcev: aktualna zasedba zbora pod vodstvom dirigentke Rahele Duri\u010d ter nekdanji \u010dlani pod vodstvom priznanih dirigentov Stojana Kureta, Ur\u0161e Lah, Sebastjana Vrhovnika in Jerice Bukovec. Vsaka generacija bo prispevala svoj del k skupni pripovedi, ki se bo ob zaklju\u010dku simbolno strnila v skupni izvedbi himne.
Vizualno podobo koncerta bo zaznamovala podoba lipe, ki bo skozi ve\u010der rasla ter se spreminjala v metafori razvoja, skupnosti in tradicije, kar zbor neguje \u017ee stoletje.
\u010castna gostja ve\u010dera bo predsednica Republike Slovenije dr. Nata\u0161a Pirc Musar, pod njenim \u010dastnim pokroviteljstvom je namre\u010d potekala tudi turneja Bilo je neko\u010d \u2026
Jubilejni koncert ni le vpogled nazaj, temve\u010d je tudi izraz \u017eivahnosti in ustvarjalne mo\u010di zbora danes; ter navsezadnje povabilo v njegovo prihodnost.
Projekciji filma Kolizej v sklopu odprtjafestivala prenove in trajnostne gradnje Razpokesledi pogovor.
Moderira: Ajda Bra\u010di\u010d
Sodelujeta: Helena Koder, Milo\u0161 Kosec
Kolizej
Slovenija, 1984, 40'
Re\u017eija: \u017dare Lu\u017enik
Scenarij: Helena Koder
Fotografija: Valentin Perko
Produkcija: RTV Ljubljana
Kolizej je bil stara ve\u010dstilna hi\u0161a v sredi\u0161\u010du Ljubljane, zgrajena sredi 19. stoletja, med \u017eupanovanjem Hradeckega. Sprva je bil namenjen avstro-ogrski vojski kot prehodna voja\u0161nica oziroma po\u010divali\u0161\u010de na poti v Trst, pozneje je bil tudi poslovni in stanovanjski objekt. Po drugi svetovni vojni je stavba z nacionalizacijo postajala vse bolj zanemarjen dom delavskega razreda in neprivilegiranih.
Ko sta se scenaristka Helena Koder in re\u017eiser \u017dare Lu\u017enik leta 1984 odlo\u010dila posneti dokumentarni film, je bila hi\u0161a \u0161e komajda primerna za bivanje; v prisilnem sobivanju sredi osemdesetih let so tam \u017eiveli etni\u010dno in socialno me\u0161ani stanovalci.
\u0160tirideset let pozneje se je Helena Koder o Kolizeju odlo\u010dila napisati knjigo. Po eni strani gre za spominsko knjigo o avtori\u010dinem ustvarjalnem procesu, v sklepni tretjini pa knjiga postane \u0161e veliko ve\u010d, najprej zgodba o nastanku objekta, pripoved o vizionarskih prednikih, investitorjih, filantropih, urbanisti\u010dnih na\u010drtovalcih in \u017eupanih, ki so provincialno Ljubljano z drznimi projekti znali postaviti na zemljevid tedanje avstro-ogrske monarhije, obenem pa ostra kritika posttranzicijske Ljubljane ter provincialnega mi\u0161ljenja aktualnih vlagateljev in \u017eupanov, ki so dopustili propad Kolizeja ter gradnjo objekta, namenjenega elitam in dobi\u010dku.
Trajanje: 80 minut
1. gib: Zamajemo perspektivo: zavrnemo tradicionalno razmerje med Plesom in Koreografijo. Vpra\u0161anja vzniknejo: \u010ce je Koreografija vse in vsepovsod, pod kak\u0161nimi pogoji lahko izgine odsotna? Kako bomo obravnavali to spremembo?
2. gib: Brbotanje. Afrodita, boginja ljubezni, lepote in seksualnosti, je vzniknila iz pene, ki je nastala, ko je Kronos razrezal o\u010detove genitalije in jih vrgel v morje. Jean Luc Nancy pravi, da Afrodita predstavlja \u00bbvalovanje, gibanje preko gibanja, nenehne povratne udarce, pljuskanje\u00ab. Nastanek Afrodite prikli\u010de podobe nepravilnih ritmi\u010dnih vzorcev.
Ples: gib preko giba, prestavljanje te\u017ee z ene strani na drugo, penjenje. Zaznavamo vzorce. \u0160e vpra\u0161anj vznikne: Kako bomo potovali od enega do drugega vzorca? Ali bo rez med enim in drugim vselej pomenil konec repeticije, neke vrste konec reprodukcije? Afrodita sporo\u010da: Ker sem rojen_a tako v \u017eenskem kot mo\u0161kem spolu, noben spol ni samostojen in izviren. To je zgodba o gibanju med dolo\u010denostjo in nedolo\u010denostjo.
Fotografija: Matija Luki\u0107
","event_date_start":"2026-10-03T18:00:00","event_date_end":"2026-10-03T20:00:00","title":"Gibanje Afrodite","day":"Sobota","times":"20:00","url":"/kultura/gledalisce-in-ples/gibanje-afrodite","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: Mag. Breda \u0160krjanec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-ana-sluga-pasivni-torzo","node_id":"8143","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Ana%20Sluga%2C%20Pasivni%20Torzo%2C%20100cm%C3%9770%20cm%2C%20Akril%20na%20papirju%2C%202022.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Ana Sluga je sodobna slovenska slikarka in vizualna umetnica, rojena leta 1981 v Ljubljani. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski \u0161tudij pa nadaljevala tudi v Talinu v Estoniji. V svojih delih pogosto raziskuje predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja, spomin, identiteto in odnos \u010dloveka do sodobne tehnologije. Njene slike zaznamujejo natan\u010dnost, subtilne barve in premi\u0161ljena simbolika.
Izbrana serija slik Pasivni torzo (2021\u20132025) raziskuje sodobno \u010dlove\u0161ko prisotnost skozi podobe brezimnih postav, ujetih v trenutke vsakdanjega mirovanja, opazovanja in tihega delovanja. Na slikah se pojavljajo anonimne \u010dlove\u0161ke podobe brez jasne identitete ali individualne pripovedi. Njihova dr\u017ea je zadr\u017eana, pogosto odsotna; delujejo kot opazovalci lastnega okolja ali kot telesa, ujeta v rutinske geste in neizre\u010dena razmerja. Prav v tej navidezni nedejavnosti se razpira osrednja napetost cikla \u2013 vpra\u0161anje sodobne pasivnosti, \u010dustvene odmaknjenosti in tihe odtujenosti.
Ana Sluga skozi reducirano figuraliko in subtilno atmosfero ustvarja prizore, ki delujejo skoraj filmsko: kot izseki iz ne\u010desa ve\u010djega, a nikoli povsem pojasnjenega. Podobe ne nastopajo kot portreti posameznikov, temve\u010d kot univerzalni nosilci stanj \u2013 utrujenosti, \u010dakanja, opazovanja, obupa ali zgolj obstoja v \u010dasu.
Serija Pasivni torzo ne ponuja enopomenskih odgovorov, temve\u010d gledalca vabi v prostor tihega premisleka o sodobnem \u010dloveku, njegovi vlogi opazovalca ter njegovi vse bolj krhki prisotnosti v svetu nenehne aktivnosti in informacijskega \u0161uma.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Plesno-gibalna delavnica odpira vpogled v umetni\u0161ko prakso in metodologije dela, uporabljene v predstavi Peekaboo. Bojana nadaljuje raziskovanje strategijuprizarjanja in odkrivanja razli\u010dnih performativnih mehanizmov za naslavljanje vpra\u0161anj iz intimnega korpusa v javno sfero. Delavnica se za\u010dne z ugla\u0161evanjem telesa v razli\u010dnih gibalnih dogodkih, s poudarkom na zaznavanju telesa kot celote. Nadaljuje se z vstopom v na\u010din delovanja, ki omogo\u010da svobodno izra\u017eanje naravne ustvarjalnosti, radovednosti in igrivosti. Raziskovali bomo na\u010dine improvizacije in instantne kompozicije, ki vklju\u010dujejo povezovanje in odnos do arhitekture: lastnega telesa, drugih teles in prostora.
Delavnica traja dve uri, je brezpla\u010dna in primerna za vse z dobrim plesnim predznanjem.
Obvezne prijave sprejemamo na e-naslovu info@institute01.org.
Udele\u017eenci delavnice si lahko predstavo Peekaboo ogledajo po zni\u017eani ceni (10 EUR).
Ve\u010d info o Bojani:
https://koreografski.info/bojana-robinson/
https://nda.si/Bojana-Robinson
Bojana Robinsonje koreografinja, plesalka in performerka, ki ustvarja v plesu, performansu in gledali\u0161\u010du. Leta 2005 je diplomirala na Akademiji za ples v Salzburgu (SEAD) in kon\u010dala Erasmusov program \u00bbDance as integrated in society and humanity\u00ab (SEAD in SNDO). Avtorske predstave iz zadnjih let, Oh, how very ordinary (soavtorica Katja Legin), Ma\u0161ina in Galebi odletijo zgodaj (soavtor Gyula Cserepes), so gostovale na festivalih Mladi levi, Kru\u0161c\u030ce, Desire Central Station Festival, Gibanica, Kondenz festival, Sarajevo Theatre Showcase, Tanz Platz Novi Sad, Port of Dance festival, Vmesni prostori festival \u2013 Kultivarnica in Platforma sodobnega plesa v Mariboru. Redno sodeluje s koreografinjami Andrejo Rauch Podrzavnik, Matejo Bu\u010dar in Snje\u017eano Premu\u0161. Kot koreografinja in svetovalka za gib je sodelovala v ve\u010d kot tridesetih dramskih predstavah za odrasle in otroke v gledali\u0161\u010dih v Srbiji in Sloveniji ter pri celove\u010dernem filmu Ni\u010dije dete Vuka R\u0161umovi\u0107a.
","event_date_start":"2026-10-04T08:00:00","event_date_end":"2026-10-04T10:00:00","title":"Delavnica \u00bbPeekaboo\u00ab \u2013 Bojana Robinson","day":"Nedelja","times":"10:00","url":"/kultura/gledalisce-in-ples/delavnica-peekaboo-bojana-robinson","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Plesna predstava","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/gledalisce-in-ples/house-bolero","node_id":"8129","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Gledali\u0161\u010de in ples","hall":"Linhartova dvorana","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/M.Kejzar_HouseBolero_Brussels2025_%C2%A9MatijaLukic37.jpg","price":"20,00 | 22,00 | 25,00 EUR","full_description":"Trajanje: 60 minut
\u00bbMoja motivacija je u\u010diti se od Plesa, to se pravi, u\u010diti se od kolegov_ic plesalcev. Pri tak\u0161nem pristopu za\u010dne hierarhi\u010dno razmerje med koreografom in plesalci, ki seveda obstaja in je del dru\u017ebenopoliti\u010dnih struktur, razpadati. Patriarchy sucks!\u00ab
Tako je Matej Kej\u017ear dejal v intervjuju ob prejemu presti\u017ene nagrade Hrvatskog glumi\u0161ta za predstavo House Bolero.
V istem zamahu se je Kej\u017ear lotil \u0161e generacijske hierarhije. S House Bolerom tako vstopimo v transgeneracijski umetni\u0161ki eksperiment, ki se osredi\u0161\u010da okrog vpra\u0161anja: kako se u\u010diti od Plesa? V predstavi sodelujejo plesalke in plesalci, stari med 21 in 69 let. \u00bbZanimalo me je, kako pisati zgodbo o plesu skupaj s plesalci, ki ple\u0161ejo dvajset let dlje od mene (pure respect!), ter hkrati z mlaj\u0161imi, ki se zdijo izrazito entuziasti\u010dni in radovedni\u00ab, nadaljuje Kej\u017ear: \u00bbTako smo razvili Boleru lastno dikcijo.\u00ab
Razvijali so jo ob skupni diskusiji in individualnih pogovorih. Pogovor se kot osnovni gradnik civilizacije v House Boleru spne z nestabilnostjo plesa in s strastjo telesa do plesa, plesalci razvijajo niansirane na\u010dine telesne prisotnosti, to pa vodi v vselej nova vpra\u0161anja in celo namiguje na vznemirljivo (a nikdar zakoli\u010deno) definicijo plesa kot sile, ki izziva sleherni poskus normalizacije tako v dru\u017ebi kot v umetnosti.
V predstavi House Bolero sodelujejo plesalci ansambla SNG Opera in balet Ljubljana, nastala pa je na pobudo Veleposlani\u0161tva Republike Slovenije v Bruslju ter s podporo Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Projekt je plod \u0161irokega, ustvarjalnega in \u00bbbrezmejnega\u00ab povezovanja med umetniki, institucijami in skupnostjo.
","event_date_start":"2026-10-04T18:00:00","event_date_end":"2026-10-04T20:00:00","title":"House Bolero","day":"Nedelja","times":"20:00","url":"/kultura/gledalisce-in-ples/house-bolero","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: Mag. Breda \u0160krjanec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-ana-sluga-pasivni-torzo","node_id":"8143","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Ana%20Sluga%2C%20Pasivni%20Torzo%2C%20100cm%C3%9770%20cm%2C%20Akril%20na%20papirju%2C%202022.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Ana Sluga je sodobna slovenska slikarka in vizualna umetnica, rojena leta 1981 v Ljubljani. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski \u0161tudij pa nadaljevala tudi v Talinu v Estoniji. V svojih delih pogosto raziskuje predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja, spomin, identiteto in odnos \u010dloveka do sodobne tehnologije. Njene slike zaznamujejo natan\u010dnost, subtilne barve in premi\u0161ljena simbolika.
Izbrana serija slik Pasivni torzo (2021\u20132025) raziskuje sodobno \u010dlove\u0161ko prisotnost skozi podobe brezimnih postav, ujetih v trenutke vsakdanjega mirovanja, opazovanja in tihega delovanja. Na slikah se pojavljajo anonimne \u010dlove\u0161ke podobe brez jasne identitete ali individualne pripovedi. Njihova dr\u017ea je zadr\u017eana, pogosto odsotna; delujejo kot opazovalci lastnega okolja ali kot telesa, ujeta v rutinske geste in neizre\u010dena razmerja. Prav v tej navidezni nedejavnosti se razpira osrednja napetost cikla \u2013 vpra\u0161anje sodobne pasivnosti, \u010dustvene odmaknjenosti in tihe odtujenosti.
Ana Sluga skozi reducirano figuraliko in subtilno atmosfero ustvarja prizore, ki delujejo skoraj filmsko: kot izseki iz ne\u010desa ve\u010djega, a nikoli povsem pojasnjenega. Podobe ne nastopajo kot portreti posameznikov, temve\u010d kot univerzalni nosilci stanj \u2013 utrujenosti, \u010dakanja, opazovanja, obupa ali zgolj obstoja v \u010dasu.
Serija Pasivni torzo ne ponuja enopomenskih odgovorov, temve\u010d gledalca vabi v prostor tihega premisleka o sodobnem \u010dloveku, njegovi vlogi opazovalca ter njegovi vse bolj krhki prisotnosti v svetu nenehne aktivnosti in informacijskega \u0161uma.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Monografija Janeza Vre\u010dka se ukvarja z doslej neznano razse\u017enostjo Kosovelovega opusa, z njegovim odnosom do newtonske fizike ob soo\u010denju z Einsteinovo in kvantno fiziko. Izhodi\u0161\u010de avtorjevega premisleka so manifest organskega konstruktivizma Mehanikom in drugi Kosovelovi manifesti, in sicer v kontekstu njegove polemike z razumevanjem \u010dloveka in narave kot stroja, se pravi s shemo mehanicisti\u010dnega sveta. S tem je povezana tudi Kosovelova ideja o \u00bbnovem konstruktivnem \u010dloveku\u00ab. Sam se je pogosto skliceval na Einsteina, na pojem gravitacije, na \u010daso-prostor in njegovo misti\u010dnost, povezoval je geometrijo in fiziko, izena\u010deval poezijo z arhitekturo, se posve\u010dal analizi prostora, govoril je o praznem prostoru, omenjal gibljivo filozofijo, pomen gibanja v nasprotju z newtonsko statiko itn. Prehod iz kaosa v kozmos je razumel kot poskus uskladitve \u010dlovekovih eti\u010dnih na\u010del in dejanj z novo etiko narave in njenih zakonov. Toliko bolj, ker kvantna mehanika v nasprotju z newtonskim determinizmom znova odpira prostor za \u010dlovekovo svobodno voljo. Vre\u010dko analizira \u0161tevilne Kosovelove definicije konstruktivizma in ugotavlja njihovo tesno povezanost s kvantno del\u010dnovalovno prepletenostjo. Posebno pozorno interpretira tudi nekatere klju\u010dne Kosovelove pesmi. Proti koncu knjige na novo osvetljuje pesnikovo bolezen in smrt, njegovo razmerje do komunisti\u010dne partije in konflikt z njo, sodelovanje s prvotno organizacijo TIGER in Kosovelovo razumevanje revolucije.
Pogovor z dr. Janezom Vre\u010dkom bo vodil dr. Igor \u017dunkovi\u010d z Oddelka za primerjalno knji\u017eevnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Sogovornika bosta posebno pozornost posvetila ravno Kosovelovemu odnosu do moderne fizike in tako aktualizirala njegovo literarno ustvarjanje tudi s tega gledi\u0161\u010da.
Dr. Janez Vre\u010dko je literarni zgodovinar in teoretik, dolgoleten profesor na Oddelku za primerjalno knji\u017eevnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete. Objavil je ve\u010d knjig o gr\u0161kem epu in tragediji, pa tudi o evropski in slovenski zgodovinski avantgardi. S Kosovelom se je mdr. ukvarjal v \u0161tudiji Sre\u010dko Kosovel, slovenska zgodovinska avantgarda in zenitizem (1986) ter v obse\u017eni monografiji Sre\u010dko Kosovel (2011). Zanjo je prejel Zoisovo priznanje.
V sodelovanju z LUD Literatura
","event_date_start":"2026-10-05T17:00:00","event_date_end":"2026-10-05T19:00:00","title":"\u010cAS \u2261 PROSTOR. Ob stoti obletnici smrti Sre\u010dka Kosovela ","day":"Ponedeljek","times":"19:00","url":"/kultura/literatura-in-humanistika/cas-prostor-ob-stoti-obletnici-smrti-srecka-kosovela","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Prireja: Spontanzo d.o.o","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/prireditev-drugega-organizatorja/zenske-brez-filtra-2","node_id":"7972","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Prireditev drugega organizatorja","hall":"Gallusova dvorana","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/POPUP-Z%CC%8CBF.2_2000x600%20%E2%80%93%203%402x_0.png","price":"29,00 | 31,00 | 33,00 | 35,00 EUR","full_description":"Po ve\u010d kot sto petdesetih ponovitvah super uspe\u0161ne stand-up komedije \u017denske brez filtra, ki \u0161e vedno gostuje po Sloveniji, na\u0161e dame napovedujejo ponovni podvig in nadaljevanje \u2013 \u017denske brez filtra 2! Na oder bodo stopile \u0161e bolj drzne, \u0161e bolj hudomu\u0161ne in \u0161e bolj \u00bbbrez filtra\u00ab.
Z njihovimi zgodbami se je do zdaj poistovetilo na tiso\u010de \u017eensk in kljub \u00bbzastra\u0161ujo\u010demu\u00ab naslovu so na ogled predstave vedno bolj pogumno za\u010deli hoditi tudi mo\u0161ki, ki poro\u010dajo \u2013 ne samo da so pre\u017eiveli, pa\u010d pa so se nasmejali do solz ter izvedeli o \u017eenskah in o sebi ve\u010d kot iz katerega koli priro\u010dnika.
Desa Muck, Tina Gorenjak, Tanja Kocman, Nu\u0161ka Dra\u0161\u010dek in Lucija Vrankar so \u017denske brez filtra, ki prina\u0161ajo zgodbe vseh nas \u2013 ne glede na starost, spol ali stan. Ampak skupni imenovalec vseh so humor, smeh in neizmerno duhovit pogled na vse, kar nam prina\u0161a to na\u0161e pisano \u017eivljenje.
Nadaljevanje ste \u017eeleli vi, dragi navdu\u0161eni gledalci, in tako napovedujemo premiero 5. oktobra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Scenarij:Tina Gorenjak, Tanja Kocman in Desa Muck
Re\u017eija:Ranko Babi\u0107
Igrajo:Lucija Vrankar, Nu\u0161ka Dra\u0161\u010dek, Tanja Kocman, Tina Gorenjak, Desa Muck
Tehni\u010dna ekipa:Nalluna d.o.o.
Grafi\u010dno oblikovanje:artboard.si
Fotografije:Dejan Nikoli\u0107 Photography
Ana Sluga je sodobna slovenska slikarka in vizualna umetnica, rojena leta 1981 v Ljubljani. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski \u0161tudij pa nadaljevala tudi v Talinu v Estoniji. V svojih delih pogosto raziskuje predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja, spomin, identiteto in odnos \u010dloveka do sodobne tehnologije. Njene slike zaznamujejo natan\u010dnost, subtilne barve in premi\u0161ljena simbolika.
Izbrana serija slik Pasivni torzo (2021\u20132025) raziskuje sodobno \u010dlove\u0161ko prisotnost skozi podobe brezimnih postav, ujetih v trenutke vsakdanjega mirovanja, opazovanja in tihega delovanja. Na slikah se pojavljajo anonimne \u010dlove\u0161ke podobe brez jasne identitete ali individualne pripovedi. Njihova dr\u017ea je zadr\u017eana, pogosto odsotna; delujejo kot opazovalci lastnega okolja ali kot telesa, ujeta v rutinske geste in neizre\u010dena razmerja. Prav v tej navidezni nedejavnosti se razpira osrednja napetost cikla \u2013 vpra\u0161anje sodobne pasivnosti, \u010dustvene odmaknjenosti in tihe odtujenosti.
Ana Sluga skozi reducirano figuraliko in subtilno atmosfero ustvarja prizore, ki delujejo skoraj filmsko: kot izseki iz ne\u010desa ve\u010djega, a nikoli povsem pojasnjenega. Podobe ne nastopajo kot portreti posameznikov, temve\u010d kot univerzalni nosilci stanj \u2013 utrujenosti, \u010dakanja, opazovanja, obupa ali zgolj obstoja v \u010dasu.
Serija Pasivni torzo ne ponuja enopomenskih odgovorov, temve\u010d gledalca vabi v prostor tihega premisleka o sodobnem \u010dloveku, njegovi vlogi opazovalca ter njegovi vse bolj krhki prisotnosti v svetu nenehne aktivnosti in informacijskega \u0161uma.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Trajanje: 90 minut
Alex Sipiagin, trobenta; Jaka Kopa\u010d, alt saksofon; Joe Locke, vibrafon; Joshua Ginsburg, kontrabas; Vladimir Kostadinovi\u0107, bobni, kompozicije
Srbski bobnar Vladimir Kostadinovi\u0107, ki dolga leta \u017eivi in ustvarja na Dunaju, velja za enega najbolj iskanih bobnarjev svoje generacije. Zaradi svoje muzikalnosti, interaktivnosti in kontrolirane dinamike ter poznavanja tako jazzovske tradicije kot sodobnega izraza, si je pridobili spo\u0161tovanje ob\u010dinstva, kritikov in glasbenikov, s katerimi nastopa. Na mednarodni sceni je dejaven \u017ee ve\u010d kot dve desetletji in je igral z zvene\u010dimi imeni jazza, kot so Benny Golson, John Patitucci, George Garzone, Eddie Henderson, Kevin Hays, Du\u0161ko Gojkovi\u0107, Gregory Porter. V svoje zasedbe ga ve\u010dkrat povabijo tudi slovenski jazzisti, Igor Matkovi\u0107, Marko \u010crn\u010dec in Jaka Kopa\u010d, ki se bo, ob legendarnemu vibrafonistu Joeju Locku, trobenta\u010du Alexu Sipiaginu in basistu Joshu Ginsburgu bandu pridru\u017eil tudi na ljubljanskem koncertu.
Predstavili bodo Iris, tretji avtorski album, ki ga je Kostadinovi\u0107 kot vodja zasedbe posnel v znanem newyor\u0161kem Samurai Studios, s, kot pravi sam, jazzovsko NBA ekipo \u2013 Sipiaginom, saksofonistoma Chrisom Potterjem in Benom Wendelom, vibrafonistom Lockom, pianistom Geoffom Keezerjem ter basistom Mattom Brewerjem. Avtorske skladbe odlikuje moderni, tipi\u010dno newyor\u0161ki jazzovski izraz, ki je Kostadinovi\u0107u blizu, a jih, posebej v \u010dustvenih, liri\u010dnih pasa\u017eah, avtor barva z balkanskim melosom. \u00bbKostadinovi\u0107 sploh ne zveni kot evropski bobnar, ampak zveni zelo ameri\u0161ko, z rahlim pridihom 'druga\u010dnosti',\u00ab je zapisal kritik v reviji Modern Drummer in hvalil njegovo muzikalnost ter skupinsko dinamiko studijske zasedbe.
Album je lani iz\u0161el pri nizozemski zalo\u017ebi Criss Cross Jazz, in kon\u010dal na listi najbolj\u0161ih jazz albumov leta 2025 po izboru revije Downbeat.
Ana Sluga je sodobna slovenska slikarka in vizualna umetnica, rojena leta 1981 v Ljubljani. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski \u0161tudij pa nadaljevala tudi v Talinu v Estoniji. V svojih delih pogosto raziskuje predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja, spomin, identiteto in odnos \u010dloveka do sodobne tehnologije. Njene slike zaznamujejo natan\u010dnost, subtilne barve in premi\u0161ljena simbolika.
Izbrana serija slik Pasivni torzo (2021\u20132025) raziskuje sodobno \u010dlove\u0161ko prisotnost skozi podobe brezimnih postav, ujetih v trenutke vsakdanjega mirovanja, opazovanja in tihega delovanja. Na slikah se pojavljajo anonimne \u010dlove\u0161ke podobe brez jasne identitete ali individualne pripovedi. Njihova dr\u017ea je zadr\u017eana, pogosto odsotna; delujejo kot opazovalci lastnega okolja ali kot telesa, ujeta v rutinske geste in neizre\u010dena razmerja. Prav v tej navidezni nedejavnosti se razpira osrednja napetost cikla \u2013 vpra\u0161anje sodobne pasivnosti, \u010dustvene odmaknjenosti in tihe odtujenosti.
Ana Sluga skozi reducirano figuraliko in subtilno atmosfero ustvarja prizore, ki delujejo skoraj filmsko: kot izseki iz ne\u010desa ve\u010djega, a nikoli povsem pojasnjenega. Podobe ne nastopajo kot portreti posameznikov, temve\u010d kot univerzalni nosilci stanj \u2013 utrujenosti, \u010dakanja, opazovanja, obupa ali zgolj obstoja v \u010dasu.
Serija Pasivni torzo ne ponuja enopomenskih odgovorov, temve\u010d gledalca vabi v prostor tihega premisleka o sodobnem \u010dloveku, njegovi vlogi opazovalca ter njegovi vse bolj krhki prisotnosti v svetu nenehne aktivnosti in informacijskega \u0161uma.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Ana Sluga je sodobna slovenska slikarka in vizualna umetnica, rojena leta 1981 v Ljubljani. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski \u0161tudij pa nadaljevala tudi v Talinu v Estoniji. V svojih delih pogosto raziskuje predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja, spomin, identiteto in odnos \u010dloveka do sodobne tehnologije. Njene slike zaznamujejo natan\u010dnost, subtilne barve in premi\u0161ljena simbolika.
Izbrana serija slik Pasivni torzo (2021\u20132025) raziskuje sodobno \u010dlove\u0161ko prisotnost skozi podobe brezimnih postav, ujetih v trenutke vsakdanjega mirovanja, opazovanja in tihega delovanja. Na slikah se pojavljajo anonimne \u010dlove\u0161ke podobe brez jasne identitete ali individualne pripovedi. Njihova dr\u017ea je zadr\u017eana, pogosto odsotna; delujejo kot opazovalci lastnega okolja ali kot telesa, ujeta v rutinske geste in neizre\u010dena razmerja. Prav v tej navidezni nedejavnosti se razpira osrednja napetost cikla \u2013 vpra\u0161anje sodobne pasivnosti, \u010dustvene odmaknjenosti in tihe odtujenosti.
Ana Sluga skozi reducirano figuraliko in subtilno atmosfero ustvarja prizore, ki delujejo skoraj filmsko: kot izseki iz ne\u010desa ve\u010djega, a nikoli povsem pojasnjenega. Podobe ne nastopajo kot portreti posameznikov, temve\u010d kot univerzalni nosilci stanj \u2013 utrujenosti, \u010dakanja, opazovanja, obupa ali zgolj obstoja v \u010dasu.
Serija Pasivni torzo ne ponuja enopomenskih odgovorov, temve\u010d gledalca vabi v prostor tihega premisleka o sodobnem \u010dloveku, njegovi vlogi opazovalca ter njegovi vse bolj krhki prisotnosti v svetu nenehne aktivnosti in informacijskega \u0161uma.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"Razstava ob 100. obletnici smrti Sre\u010dka Kosovela (Kosovelovo leto 2026)","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/kozmos-kosovel","node_id":"7881","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija CD","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/CD%20manjs%CC%8Ca%20margina_nov.jpg","price":"8,00 EUR","full_description":"\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Ana Sluga je sodobna slovenska slikarka in vizualna umetnica, rojena leta 1981 v Ljubljani. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski \u0161tudij pa nadaljevala tudi v Talinu v Estoniji. V svojih delih pogosto raziskuje predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja, spomin, identiteto in odnos \u010dloveka do sodobne tehnologije. Njene slike zaznamujejo natan\u010dnost, subtilne barve in premi\u0161ljena simbolika.
Izbrana serija slik Pasivni torzo (2021\u20132025) raziskuje sodobno \u010dlove\u0161ko prisotnost skozi podobe brezimnih postav, ujetih v trenutke vsakdanjega mirovanja, opazovanja in tihega delovanja. Na slikah se pojavljajo anonimne \u010dlove\u0161ke podobe brez jasne identitete ali individualne pripovedi. Njihova dr\u017ea je zadr\u017eana, pogosto odsotna; delujejo kot opazovalci lastnega okolja ali kot telesa, ujeta v rutinske geste in neizre\u010dena razmerja. Prav v tej navidezni nedejavnosti se razpira osrednja napetost cikla \u2013 vpra\u0161anje sodobne pasivnosti, \u010dustvene odmaknjenosti in tihe odtujenosti.
Ana Sluga skozi reducirano figuraliko in subtilno atmosfero ustvarja prizore, ki delujejo skoraj filmsko: kot izseki iz ne\u010desa ve\u010djega, a nikoli povsem pojasnjenega. Podobe ne nastopajo kot portreti posameznikov, temve\u010d kot univerzalni nosilci stanj \u2013 utrujenosti, \u010dakanja, opazovanja, obupa ali zgolj obstoja v \u010dasu.
Serija Pasivni torzo ne ponuja enopomenskih odgovorov, temve\u010d gledalca vabi v prostor tihega premisleka o sodobnem \u010dloveku, njegovi vlogi opazovalca ter njegovi vse bolj krhki prisotnosti v svetu nenehne aktivnosti in informacijskega \u0161uma.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"Razstava ob 100. obletnici smrti Sre\u010dka Kosovela (Kosovelovo leto 2026)","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/kozmos-kosovel","node_id":"7881","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija CD","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/CD%20manjs%CC%8Ca%20margina_nov.jpg","price":"8,00 EUR","full_description":"\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Trajanje: predvidoma 1 uro in 45 minut z odmorom
Orkester Slovenske filharmonije
Zbor Slovenske filharmonije
Komorni zbor Megaron
Solisti: Pietro Savonitto, oboa;Jurij Jenko, klarinet; Jo\u017ee Ro\u0161er, rog; Paolo Calligaris, fagot; Mojca Bitenc Kri\u017eaj, sopran; Nu\u0161ka Dra\u0161\u010dek, alt; \u017diga \u010copi, tenor; Toma\u017e \u0160tular, bas
Program:
Johannes Brahms, Variacije na Haydnovo temo v B-duru, op. 56a
Wolfgang Amadeus Mozart, Koncertantna simfonija za oboo, klarinet, rog in fagot v Es-duru, KV 297b
Robert Schumann, Rekviem, op. 148
Abonma Filharmoni\u010dni klasi\u010dni koncerti odpirajo Brahmsove Variacije na Haydnovo temo, za katero se je kasneje izkazalo, da ni zares Haydnova, in Mozartova Koncertantna simfonija za oboo, klarinet, rog in fagot, ki morda ni zares Mozartova. Kljub dvomom o njihovi avtenti\u010dnosti se obe razigrani kompoziciji \u0161e danes pogosto izvajata, ob tej prilo\u017enosti pa bosta slu\u017eili kot uvod v ganljiv Rekviem, zadnje delo, ki ga je Schumannu uspelo v celoti dokon\u010dati pred tragi\u010dno smrtjo.
","event_date_start":"2026-10-08T17:30:00","event_date_end":"2026-10-08T20:00:00","title":"FKK 1: Ve\u010dni po\u010ditek ","day":"\u010detrtek","times":"19:30","url":"/kultura/glasba/fkk-1-vecni-pocitek","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"}],"day":"\u010detrtek"},"9":{"event":[{"description":"Dirigent: Michael Sanderling","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/glasba/fkk-1-vecni-pocitek","node_id":"8136","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Glasba","hall":"Gallusova dvorana","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/FKK1MichaelSanderling_MarcoBorggreve.jpg","price":"9,00 | 21,00 | 34,00 | 42,00 EUR","full_description":"Trajanje: predvidoma 1 uro in 45 minut z odmorom
Orkester Slovenske filharmonije
Zbor Slovenske filharmonije
Komorni zbor Megaron
Solisti: Pietro Savonitto, oboa;Jurij Jenko, klarinet; Jo\u017ee Ro\u0161er, rog; Paolo Calligaris, fagot; Mojca Bitenc Kri\u017eaj, sopran; Nu\u0161ka Dra\u0161\u010dek, alt; \u017diga \u010copi, tenor; Toma\u017e \u0160tular, bas
Program:
Johannes Brahms, Variacije na Haydnovo temo v B-duru, op. 56a
Wolfgang Amadeus Mozart, Koncertantna simfonija za oboo, klarinet, rog in fagot v Es-duru, KV 297b
Robert Schumann, Rekviem, op. 148
Abonma Filharmoni\u010dni klasi\u010dni koncerti odpirajo Brahmsove Variacije na Haydnovo temo, za katero se je kasneje izkazalo, da ni zares Haydnova, in Mozartova Koncertantna simfonija za oboo, klarinet, rog in fagot, ki morda ni zares Mozartova. Kljub dvomom o njihovi avtenti\u010dnosti se obe razigrani kompoziciji \u0161e danes pogosto izvajata, ob tej prilo\u017enosti pa bosta slu\u017eili kot uvod v ganljiv Rekviem, zadnje delo, ki ga je Schumannu uspelo v celoti dokon\u010dati pred tragi\u010dno smrtjo.
","event_date_start":"2026-10-08T17:30:00","event_date_end":"2026-10-08T20:00:00","title":"FKK 1: Ve\u010dni po\u010ditek ","day":"Petek","times":"19:30","url":"/kultura/glasba/fkk-1-vecni-pocitek","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Slovenija, 2025, 106'\r\nRe\u017eiser: Metod Pevec\r\nProjekcija celove\u010dernega dokumentarnega filma \r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/film/ko-pridem-ven","node_id":"8006","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Film","hall":"Kosovelova dvorana","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/5f2c394b89ce29bd194000f075cc0a508a74b937.jpeg.1920x1080_q95.jpeg","price":"6,50 EUR","full_description":"Scenarista: Metod Pevec, Olga Michalik
Sodelavec pri scenariju: Vladimir Milo\u0161evi\u0107
Producent: Danijel Ho\u010devar
Direktor fotografije: Metod Pevec
Kamera: Dejan Ulaga, Gaja Naja Rojec
Monta\u017eerka: Olga Michalik
Svetovalec pri monta\u017ei: Ivo Trajkov
Kolorist: Emil Svetlik
Oblikovalec zvoka: Julij Zornik
Produkcija Vertigo Ljubljana
V koprodukciji z RTV Slovenija
V sodelovanju s Filmskim studiom Viba film
Finan\u010dna podpora Slovenski filmski center, javna agencija Republike Slovenije
Re\u017eiser in psihiater se skupaj odpravita v osrednji slovenski zapor na Dobu. Re\u017eiser verjame, da so tam zaprte tudi zgodbe, psihiater verjame, da lahko s svojo metodo psihodrame obsojencem odpre odre\u0161ujo\u010d ustvarjalni prostor in pogled v prihodnost. Osvobojeno ozemlje v zaprtem obmo\u010dju?
\u00bbVsa kazniva dejanja so dobrodo\u0161la.\u00ab Tudi te besede so bile izre\u010dene na avdicijah v centralnem slovenskem zaporu na Dobu. Za poldrugo leto dolg eksperiment s psihiatrom in filmsko kamero so se odlo\u010dili ve\u010dinoma obsojeni za najhuj\u0161a kazniva dejanja: nedovoljena trgovina z drogami, ilegalni prevozi migrantov, oboro\u017eeni ropi, spolni delikti in umori. Skupina zelo razli\u010dnih obsojencev je v dolgem psihodramskem dru\u017eenju prehodila pot od otro\u0161tva do negotove prihodnosti po prestani kazni. Izka\u017ee se, da kriminalna identiteta ni nekaj preprostega, kot se zdi na straneh \u010drne kronike, prav tako je ni mogo\u010de pripisati eni sami osebi. Kriva sta najmanj o\u010de in sin in \u0161e kdo in \u0161e kaj. Obsojeni na 30, 20, 17, 15 ... skupaj 105 let kazni zapora prej ali slej tr\u010dijo ob najgloblje eksistencialno dno. Tam ni denarja, ni gangsterskega ponosa, ni prijateljev, tam je tako malo ali ni\u010d, da se pojavi presenetljiva potreba po duhovnosti in ustvarjalnosti. Tam smo se sre\u010dali.
Vse bolj se mi zdi, da je najbolj\u0161e izhodi\u0161\u010de za dokumentarni film tam, kjer ne\u010desa ne razumem, ampak me to hkrati neustavljivo privla\u010di. Ko sem bil prvi\u010d v zaporu na Dobu, sem sre\u010dal zelo posebne ljudi. Do\u017eivel sem jih kot like, kot junake, ki bi jih rad sam napisal. \u010ce bi znal. \u017divljenje pi\u0161e bolje, zato sem se tja raje vrnil dokumentaristi\u010dno. In seveda tudi avanturisti\u010dno, saj na za\u010detku nisem imel pojma, kdo se bo sploh pridru\u017eil na\u0161emu psihodramskemu in filmskemu interesu. Kdo od teh kriminalcev bo pa \u0161el z nezakritim obrazom in po\u0161tenim zanimanjem na sre\u010danje s psihiatrom in filmsko kamero? Povedati svojo travmo, svoj greh, govoriti o svojem strahu in negotovosti? Pri\u0161li so \u0161tevilni, ostali pa samo tisti, ki bi jih po tem snemanju lahko \u0161tel za svoje prijatelje. Ve\u010dkrat me je spremljal varljiv in neprofesionalen ob\u010dutek, da film tokrat sploh ni bil na prvem mestu.
Metod Pevec
O re\u017eiserju
Metod Pevec, rojen leta 1958 v Ljubljani, je izku\u0161en filmski re\u017eiser in scenarist, pisatelj in igralec. Re\u017eiral je \u0161tevilne igrane in dokumentarne filme, med katerimi izstopajo Carmen (igrani, 1996), Pod njenim oknom (igrani, 2003), Lahko no\u010d, gospodi\u010dna (igrani, 2011), Aleksandrinke (dokumentarni, 2011), Vaje v objemu (igrani, 2012), Dom (dokumentarni, 2015) in Jaz sem Frenk (igrani, 2019). Je prejemnik nagrad zlata arena za re\u017eijo na filmskem festivalu v Pulju leta 2011 in 2020 za najbolj\u0161o re\u017eijo filmov Lahko no\u010d, gospodi\u010dna oziroma Jaz sem Frenk ter ve\u010d nagrad vesna na Festivalu slovenskega filma, med njimi za najbolj\u0161o re\u017eijo filma Vaje v objemu ter za najbolj\u0161a dokumentarna filma Aleksandrinke in Dom leta 2011 in 2015. Leta 2013 je za svoje re\u017eijske dose\u017eke prejel najvi\u0161je slovensko kulturno priznanje, nagrado Pre\u0161ernovega sklada.
Ana Sluga je sodobna slovenska slikarka in vizualna umetnica, rojena leta 1981 v Ljubljani. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski \u0161tudij pa nadaljevala tudi v Talinu v Estoniji. V svojih delih pogosto raziskuje predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja, spomin, identiteto in odnos \u010dloveka do sodobne tehnologije. Njene slike zaznamujejo natan\u010dnost, subtilne barve in premi\u0161ljena simbolika.
Izbrana serija slik Pasivni torzo (2021\u20132025) raziskuje sodobno \u010dlove\u0161ko prisotnost skozi podobe brezimnih postav, ujetih v trenutke vsakdanjega mirovanja, opazovanja in tihega delovanja. Na slikah se pojavljajo anonimne \u010dlove\u0161ke podobe brez jasne identitete ali individualne pripovedi. Njihova dr\u017ea je zadr\u017eana, pogosto odsotna; delujejo kot opazovalci lastnega okolja ali kot telesa, ujeta v rutinske geste in neizre\u010dena razmerja. Prav v tej navidezni nedejavnosti se razpira osrednja napetost cikla \u2013 vpra\u0161anje sodobne pasivnosti, \u010dustvene odmaknjenosti in tihe odtujenosti.
Ana Sluga skozi reducirano figuraliko in subtilno atmosfero ustvarja prizore, ki delujejo skoraj filmsko: kot izseki iz ne\u010desa ve\u010djega, a nikoli povsem pojasnjenega. Podobe ne nastopajo kot portreti posameznikov, temve\u010d kot univerzalni nosilci stanj \u2013 utrujenosti, \u010dakanja, opazovanja, obupa ali zgolj obstoja v \u010dasu.
Serija Pasivni torzo ne ponuja enopomenskih odgovorov, temve\u010d gledalca vabi v prostor tihega premisleka o sodobnem \u010dloveku, njegovi vlogi opazovalca ter njegovi vse bolj krhki prisotnosti v svetu nenehne aktivnosti in informacijskega \u0161uma.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Trajanje: 50 minut
Peekaboo, avtorska predstava o telesu, pogledu in spominu, je drugi del imaginarne trilogije koreografinje Bojane Robinson. Po sodobnoplesni predstavi Ma\u0161ina, posve\u010deni materinstvu in skrbstvenemu delu, avtorica nadaljuje raziskovanje svoje vloge \u017eenske v dru\u017ebi in doma ter prisotnosti in odsotnosti \u017eensk v dru\u017einskih in kolektivnih spominih.
Peekabooje povabilo k opazovanju tistega, kar ostaja na robu vidnega, o na\u010dinih, kako se telesa in njihove zgodbe zapisujejo v spomin. \u010ce parafraziramo Rebecco Solnit, lahko spregovorljivo brez besed obenem razkriva in zastira ter vabi k ustvarjanju pomenov, ne da bi se zavezalo kateremu koli dolo\u010denemu. V tem neoprijemljivem polju pogleda \u017eenska hkrati obstaja in izginja.
Ona je na vrtu. Stoji v vetru.
Njene roke nosijo sledi nekdanjih prisotnosti.
Bri\u0161e dokaze sre\u010danj, nemirnih sanj, pregriznjenih jezikov,
neizre\u010denih besed, ne\u017enosti in o\u010ditkov.
Pojavlja se v samoumevni belini \u010distosti.
Utele\u0161a se v telesnosti, ki se po\u010dasi izrablja.
Je vsebina vsakega platna, ki ga je pripravila za novo \u017eivljenje.
Je projekcija strahu in odre\u0161itve.
Je tu.
Dimitrije Kokanov
","event_date_start":"2026-10-09T18:00:00","event_date_end":"2026-10-09T19:00:00","title":"Bojana Robinson: Peekaboo","day":"Petek","times":"20:00","url":"/kultura/gledalisce-in-ples/bojana-robinson-peekaboo","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"}],"day":"Petek"},"10":{"event":[{"description":"Okrogla miza\r\nCikel Noches de Tablao","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/gledalisce-in-ples/flamenko-onkraj-zanra","node_id":"8231","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Gledali\u0161\u010de in ples","hall":"Dvorana Alme Karlin","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/361A5872ALBA%26MARCO.jpg","price":"Free tickets.","full_description":"Okrogla miza bo zdru\u017eila ustvarjalce, raziskovalce in poznavalce flamenka ter se posvetila vpra\u0161anju njegovega ume\u0161\u010danja v slovenski kulturni prostor.
Pogovor bo osvetlil ustvarjalno raznovrstnost sodobnega flamenka, njegove stike z drugimi umetni\u0161kimi podro\u010dji ter na\u010dine, kako se skozi dialog z razli\u010dnimi okolji in konteksti nenehno preobra\u017ea in na novo osmi\u0161lja.
","event_date_start":"2026-10-10T08:30:00","event_date_end":"2026-10-10T10:00:00","title":"Flamenko onkraj \u017eanra","day":"Sobota","times":"10:30","url":"/kultura/gledalisce-in-ples/flamenko-onkraj-zanra","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Odprta performativna delavnica flamenka\r\nCikel Noches de Tablao","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/gledalisce-in-ples/marco-de-ana-moc-protesta","node_id":"8232","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Gledali\u0161\u010de in ples","hall":"Velika sprejemna dvorana","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Impulstanz%20Vienna%20Public%20Moves.jpg","price":"Free entry.","full_description":"Kaj \u010de bi bilo mogo\u010de protest zaplesati?
Mo\u010d protesta je participatorni umetni\u0161ki projekt plesalca in koreografa Marca de Ane, ki flamenko preoblikuje v orodje izra\u017eanja skupnosti. Izhajajo\u010d iz uporni\u0161ke in ljudske tradicije flamenka ob\u010dinstvo vabi k raziskovanju telesa, ritma ter gibanja kot oblik dru\u017ebenega izraza in javnega zavzemanja skupnega stali\u0161\u010da.
S pomo\u010djo preproste koreografije, dostopne vsem generacijam in predznanjem, udele\u017eenci odkrivajo nove na\u010dine sobivanja v skupnem prostoru, izku\u0161ajo mo\u010d kolektivnega delovanja ter ples spreminjajo v prostor sre\u010devanja, premisleka in praznovanja. Udele\u017eba je mogo\u010da kot dejavni \u010dlan plesnega telesa ali gledalec.
Ob glasbi Davida Rodr\u00edgueza \u00bbChupeteja\u00ab in besedilu Pedra G. Romera projekt zgodovinski spomin flamenka povezuje z vpra\u0161anji sodobne dru\u017ebe ter poudarja zmo\u017enost umetnosti, da ustvarja skupnost, spodbuja kriti\u010dno mi\u0161ljenje in odpira prostor za aktivno dr\u017eavljansko udele\u017eenost. Delavnica je tako hkrati tudi predstava in bolj praznovanje skupnosti kot protest.
Kaj ostane, ko \u010dlovek ostane sam s seboj? Ter koliko razli\u010dnih osebnosti, glasov, podob in zgodb prebiva v eni sami osebi?
MultituDs je odrski dogodek, na katerem violon\u010delistka, pevka in skladateljica Alba Haro ter plesalec in koreograf Marco de Ana ustvarjata svet nenehnih preobrazb. Na odru si delita prostor, predmete, glasbo, ti\u0161ino in domi\u0161ljijo ter iz njih sestavljata nepredvidljivo igro odnosov, identitet in perspektiv. Gre za igrivo, inteligentno in ve\u010dplastno odrsko izku\u0161njo, ki presene\u010da, zabava in odpira vpra\u0161anja o tem, kdo smo, ko odlo\u017eimo vloge, ki jih vsak dan igramo.
Predstava gledalca vodi skozi vrsto prizorov, ki se razvijajo kot odprt dialog med gibom, glasom in zvokom. V ospredju ne poteka zgodba z jasnim za\u010detkom in koncem, temve\u010d se pretaka \u017eiv proces nastajanja pomenov, v katerem se resnost prepleta s humorjem, intimnost z absurdom, poeti\u010dnost z nepri\u010dakovanim.
Scenski prostor je naseljen z violon\u010deloma, mikrofoni, elektronskimi zvo\u010dnimi napravami in telesoma obeh performerjev. Predmeti niso zgolj tehni\u010dni pripomo\u010dki, temve\u010d \u017eiva telesa, partnerji v igri, ki spro\u017eajo nove dogodke, asociacije in odnose. Vse je lahko pomembno in hkrati nepomembno in ni\u010d ni dokon\u010dno dolo\u010deno.
Marco de Ana, dolgoletni sodelavec legendarnega Israela Galv\u00e1na in eden najizvirnej\u0161ih ustvarjalcev sodobnega flamenka, svoj prepoznavni odrski jezik gradi na nenehnem dialogu med tradicijo, sodobno umetnostjo in performansom. Alba Haro, violon\u010delistka, vokalistka in avtorica z izjemno \u0161irokim ustvarjalnim razponom, klasi\u010dno glasbeno izobrazbo, improvizacijo, flamenko in avtorsko glasbo zdru\u017euje v samosvoj zvo\u010dni svet.
Skupaj ustvarjata predstavo, ki ni nikoli povsem enaka. Deloma koncert, deloma plesna predstava, deloma odrski eksperiment in predvsem sre\u010danje dveh izjemnih ustvarjalnih osebnosti. MultituDs gledalca vabi v prostor, kjer se identitete razpirajo, mno\u017eijo in spreminjajo pred njegovimi o\u010dmi ter ga opominjajo, da nikogar ne predstavlja ena sama zgodba.
Ana Sluga je sodobna slovenska slikarka in vizualna umetnica, rojena leta 1981 v Ljubljani. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski \u0161tudij pa nadaljevala tudi v Talinu v Estoniji. V svojih delih pogosto raziskuje predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja, spomin, identiteto in odnos \u010dloveka do sodobne tehnologije. Njene slike zaznamujejo natan\u010dnost, subtilne barve in premi\u0161ljena simbolika.
Izbrana serija slik Pasivni torzo (2021\u20132025) raziskuje sodobno \u010dlove\u0161ko prisotnost skozi podobe brezimnih postav, ujetih v trenutke vsakdanjega mirovanja, opazovanja in tihega delovanja. Na slikah se pojavljajo anonimne \u010dlove\u0161ke podobe brez jasne identitete ali individualne pripovedi. Njihova dr\u017ea je zadr\u017eana, pogosto odsotna; delujejo kot opazovalci lastnega okolja ali kot telesa, ujeta v rutinske geste in neizre\u010dena razmerja. Prav v tej navidezni nedejavnosti se razpira osrednja napetost cikla \u2013 vpra\u0161anje sodobne pasivnosti, \u010dustvene odmaknjenosti in tihe odtujenosti.
Ana Sluga skozi reducirano figuraliko in subtilno atmosfero ustvarja prizore, ki delujejo skoraj filmsko: kot izseki iz ne\u010desa ve\u010djega, a nikoli povsem pojasnjenega. Podobe ne nastopajo kot portreti posameznikov, temve\u010d kot univerzalni nosilci stanj \u2013 utrujenosti, \u010dakanja, opazovanja, obupa ali zgolj obstoja v \u010dasu.
Serija Pasivni torzo ne ponuja enopomenskih odgovorov, temve\u010d gledalca vabi v prostor tihega premisleka o sodobnem \u010dloveku, njegovi vlogi opazovalca ter njegovi vse bolj krhki prisotnosti v svetu nenehne aktivnosti in informacijskega \u0161uma.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Intenzivna, dinami\u010dna, \u010dustvena in virtuozna godalna izku\u0161nja ene najizvirnej\u0161ih zasedb v Evropi.
Trajanje: 90 minut
Jan Kaczmarzyk,Krzysztof Laso\u0144, Robert Waszut,Stanis\u0142aw Laso\u0144,Piotr Szczotka
Godalna zasedba Vo\u0142osi iz Poljske sodi med najizvirnej\u0161e glasbene skupine na sodobnem evropskem prizori\u0161\u010du. \u00bbKoncert, poln prekipevajo\u010de energije!\u00ab so zapisali pri Guardianu; \u00bbNastop, ki presega meje,\u00ab so dodali na BBC.
Zgodba godalnega kvinteta se je za\u010dela na nenavadnem prese\u010di\u0161\u010du dveh glasbenih svetov \u2013 sredi beskidskega gorovja so se naklju\u010dno sre\u010dali samouki virtuozi karpatske ljudske glasbe in klasi\u010dno izobra\u017eeni glasbeniki iz \u0160lezije. Skupaj so se zapletli v divjo improvizacijsko seanso. Raznovrstnost je oblikovala njihov slog, ki sega od lepote skrivnostnih melodij do hrupne dinamike.
Skupino sestavljajo dva violinista, violist, violon\u010delist in kontrabasist, ki brez vokala ustvarjajo bogat in izrazno mo\u010dan instrumentalni repertoar, nadgrajen z elementi klasi\u010dne, filmske in ambientalne glasbe, balkanskih ritmov in sodobne improvizacije.
Kmalu po ustanovitvi je glas o njihovi virtuoznosti odjeknil v mednarodnem prostoru. Dobili so dobro popotnico \u2013 presti\u017eno nagrado na festivalu Nowa Tradycja, ki je med klju\u010dnimi dogodki sodobne folk glasbe na Poljskem. Od takrat so odigrali ve\u010d kot devetsto koncertov na uglednih festivalih in koncertnih prizori\u0161\u010dih v Evropi, Aziji in Ameriki ter sodelovali z razli\u010dnimi mednarodnimi umetniki in orkestri.
Vo\u0142osi slovijo po izjemni odrski prezenci in neposrednem stiku z ob\u010dinstvom. Njihov koncert ni zgolj glasbeni nastop, temve\u010d intenzivna, dinami\u010dna, \u010dustvena in virtuozna glasbena izku\u0161nja.
Trajanje: 50 minut
Peekaboo, avtorska predstava o telesu, pogledu in spominu, je drugi del imaginarne trilogije koreografinje Bojane Robinson. Po sodobnoplesni predstavi Ma\u0161ina, posve\u010deni materinstvu in skrbstvenemu delu, avtorica nadaljuje raziskovanje svoje vloge \u017eenske v dru\u017ebi in doma ter prisotnosti in odsotnosti \u017eensk v dru\u017einskih in kolektivnih spominih.
Peekabooje povabilo k opazovanju tistega, kar ostaja na robu vidnega, o na\u010dinih, kako se telesa in njihove zgodbe zapisujejo v spomin. \u010ce parafraziramo Rebecco Solnit, lahko spregovorljivo brez besed obenem razkriva in zastira ter vabi k ustvarjanju pomenov, ne da bi se zavezalo kateremu koli dolo\u010denemu. V tem neoprijemljivem polju pogleda \u017eenska hkrati obstaja in izginja.
Ona je na vrtu. Stoji v vetru.
Njene roke nosijo sledi nekdanjih prisotnosti.
Bri\u0161e dokaze sre\u010danj, nemirnih sanj, pregriznjenih jezikov,
neizre\u010denih besed, ne\u017enosti in o\u010ditkov.
Pojavlja se v samoumevni belini \u010distosti.
Utele\u0161a se v telesnosti, ki se po\u010dasi izrablja.
Je vsebina vsakega platna, ki ga je pripravila za novo \u017eivljenje.
Je projekcija strahu in odre\u0161itve.
Je tu.
Dimitrije Kokanov
","event_date_start":"2026-10-09T18:00:00","event_date_end":"2026-10-09T19:00:00","title":"Bojana Robinson: Peekaboo","day":"Nedelja","times":"20:00","url":"/kultura/gledalisce-in-ples/bojana-robinson-peekaboo","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: Mag. Breda \u0160krjanec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-ana-sluga-pasivni-torzo","node_id":"8143","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Ana%20Sluga%2C%20Pasivni%20Torzo%2C%20100cm%C3%9770%20cm%2C%20Akril%20na%20papirju%2C%202022.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Ana Sluga je sodobna slovenska slikarka in vizualna umetnica, rojena leta 1981 v Ljubljani. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski \u0161tudij pa nadaljevala tudi v Talinu v Estoniji. V svojih delih pogosto raziskuje predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja, spomin, identiteto in odnos \u010dloveka do sodobne tehnologije. Njene slike zaznamujejo natan\u010dnost, subtilne barve in premi\u0161ljena simbolika.
Izbrana serija slik Pasivni torzo (2021\u20132025) raziskuje sodobno \u010dlove\u0161ko prisotnost skozi podobe brezimnih postav, ujetih v trenutke vsakdanjega mirovanja, opazovanja in tihega delovanja. Na slikah se pojavljajo anonimne \u010dlove\u0161ke podobe brez jasne identitete ali individualne pripovedi. Njihova dr\u017ea je zadr\u017eana, pogosto odsotna; delujejo kot opazovalci lastnega okolja ali kot telesa, ujeta v rutinske geste in neizre\u010dena razmerja. Prav v tej navidezni nedejavnosti se razpira osrednja napetost cikla \u2013 vpra\u0161anje sodobne pasivnosti, \u010dustvene odmaknjenosti in tihe odtujenosti.
Ana Sluga skozi reducirano figuraliko in subtilno atmosfero ustvarja prizore, ki delujejo skoraj filmsko: kot izseki iz ne\u010desa ve\u010djega, a nikoli povsem pojasnjenega. Podobe ne nastopajo kot portreti posameznikov, temve\u010d kot univerzalni nosilci stanj \u2013 utrujenosti, \u010dakanja, opazovanja, obupa ali zgolj obstoja v \u010dasu.
Serija Pasivni torzo ne ponuja enopomenskih odgovorov, temve\u010d gledalca vabi v prostor tihega premisleka o sodobnem \u010dloveku, njegovi vlogi opazovalca ter njegovi vse bolj krhki prisotnosti v svetu nenehne aktivnosti in informacijskega \u0161uma.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Ta predstava je zame \u010dustveni vrtiljak! Igralska zasedba je skozi pet likov Lepe Brene briljantno prikazala, kaj se nam je dogajalo na tem delu Evrope, dru\u017ebeno, politi\u010dno, gospodarsko, pa tudi \u010dustveno v \u017eivljenju. Po\u010da\u0161\u010dena sem, da se je v tak\u0161nem projektu pokazala nekdanja dr\u017eava.Predstavo sem si ogledala tako v Beogradu kot v Zagrebu in veselim se, da jo bom videla tudi v Ljubljani.\u00ab
Lepa Brena
Nagrajena predstava beograjskega Bitef teatra Lepa Brena Project problematizira fenomen Brenine priljubljenosti, razpad nekdanje dr\u017eave, pa tudi usodo vseh njenih dr\u017eavljanov. Vse to je povedano skozi lik \u017eenske, ki je bila (in ostaja) simbol Jugoslavije \u2013 kar pet likov Lepe Brene je zdru\u017eenih v eno skupno zgodbo in sporo\u010dilo. Lepo Breno igra tudi Jasna \u0110uri\u010di\u0107, znana igralka, nagrajena za najbolj\u0161o evropsko igralko v filmu Quo Vadis, Aida.
Predstava z ve\u010d kot sto petdesetimi uprizoritvami po vsej Evropi \u017ee od premiere polni gledali\u0161ke dvorane in potrjuje status enega najuspe\u0161nej\u0161ih regionalnih gledali\u0161kih naslovov v zadnjih letih.
O PREDSTAVI
Avtorja poudarjata, da predstava ni zasnovana le biografsko, temve\u010d skozi lik Lepe Brene govori tudi o kompleksnosti in protislovjih zadnjih \u0161tirih desetletij na teh prostorih, o njihovih dru\u017ebenih in politi\u010dnih preobrazbah, razo\u010daranjih in upanju, bole\u010dini in ponosu o vseh nas.
Gledali\u0161ka predstava je nastala iz monologa dramatikov Olge Dimitrijevi\u0107, Slobodana Obradovi\u0107a, Maje Pelevi\u0107, Tanje \u0160ljivar in Vedrane Klepice, vse obraze Lepe Brene pa so mojstrsko upodobile \u0161tiri igralke Jasna \u0110uri\u010di\u0107, Jelena Ili\u0107, An\u0111ela Jovanovi\u0107 in Jovana Belovi\u0107 ter igralec Vlada Aleksi\u0107. Glavni liki so Brena Poslovna \u017eenska, Brena Jugoslovanka, Brena Spolnosti, Brena Gradbeni\u0161tvain Brena Pesmi.
Brena Poslovna \u017eenska odkriva ozadje estradne dive, ki tudi sama do\u017eivlja osebno tragedijo. Brena Jugoslovanka nas soo\u010da z neusmiljeno grozoto vojne, Brena Spolnosti pa nas popelje v usodo transvestita, ki po navdihu lika pevke najde pogum, da \u017eivi svojo resnico. Brena Gradbeni\u0161tva govori o socializmu iz dana\u0161nje perspektive, Brena Pesmi pa nas opominja, da nas ravno pesem kljub vse ve\u010djim delitvam lahko ponovno pove\u017ee.
Nagrajena predstava po navdihu fenomena Lepe Brene premierno v Ljubljani!
IZ KRITIK
\u00bbPametna predstava, en vrhunski politi\u010dni teater, en grenek balkanski kabaret in ena pristna zgodba o uspehu najve\u010dje balkanske estradne zvezde z vsemi trni na poti.\u00ab
JUTARNJI LIST
\"Senzacionalno nadarjeni igralci!\"
GLORIA HRVATSKA
\"\u010ce je namen gledali\u0161\u010da katarza, potem je tej predstavi to uspelo, ker nam omogo\u010da, da pogledamo v o\u010di spominom in vidimo, kako naivno je bilo verjeti v idejo skupnih sanj.
![\"Image](\"/core/misc/icons/e32700/error.svg\" "\\"This"){kind=icon}
","event_date_start":"2026-10-12T16:00:00","event_date_end":"2026-10-12T17:00:00","title":"Lepa Brena Project","day":"Ponedeljek","times":"18:00","url":"/kultura/prireditev-drugega-organizatorja/lepa-brena-project","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":null,"full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/literatura-in-humanistika/neprecenljivi-zaklad-iz-morskih-globin-epohalna-najdba-potopljene","node_id":"7792","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Literatura in humanistika","hall":"Klub CD","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Miholjek_resize.jpg","price":"10,00 EUR","full_description":"Hodali\u010d \u017ee vrsto let sodeluje s hrva\u0161kimi arheologi in v tem \u010dasu je nastalo veliko fotografij o izjemnih arheolo\u0161kih najdbah pod gladino Jadrana, \u0161e posebej s potopljenih ladij v okolici otoka Mljet. Potopili se bomo v skrivnostni podmorski svet Jadranskega morja, kjer arheolog Igor Miholjek s strokovno ekipo Hrva\u0161kega restavratorskega zavoda \u017ee vrsto let vodi podvodna raziskovanja. Odkritja ladijskih razbitin in njihovega dragocenega tovora razkrivajo pomembne drobce pomorske zgodovine in osvetljujejo nekdanjo dinamiko trgovskih poti na tem obmo\u010dju.
Del dogodka bo v hrva\u0161\u010dini.
Ta predstava je zame \u010dustveni vrtiljak! Igralska zasedba je skozi pet likov Lepe Brene briljantno prikazala, kaj se nam je dogajalo na tem delu Evrope, dru\u017ebeno, politi\u010dno, gospodarsko, pa tudi \u010dustveno v \u017eivljenju. Po\u010da\u0161\u010dena sem, da se je v tak\u0161nem projektu pokazala nekdanja dr\u017eava.Predstavo sem si ogledala tako v Beogradu kot v Zagrebu in veselim se, da jo bom videla tudi v Ljubljani.\u00ab
Lepa Brena
Nagrajena predstava beograjskega Bitef teatra Lepa Brena Project problematizira fenomen Brenine priljubljenosti, razpad nekdanje dr\u017eave, pa tudi usodo vseh njenih dr\u017eavljanov. Vse to je povedano skozi lik \u017eenske, ki je bila (in ostaja) simbol Jugoslavije \u2013 kar pet likov Lepe Brene je zdru\u017eenih v eno skupno zgodbo in sporo\u010dilo. Lepo Breno igra tudi Jasna \u0110uri\u010di\u0107, znana igralka, nagrajena za najbolj\u0161o evropsko igralko v filmu Quo Vadis, Aida.
Predstava z ve\u010d kot sto petdesetimi uprizoritvami po vsej Evropi \u017ee od premiere polni gledali\u0161ke dvorane in potrjuje status enega najuspe\u0161nej\u0161ih regionalnih gledali\u0161kih naslovov v zadnjih letih.
O PREDSTAVI
Avtorja poudarjata, da predstava ni zasnovana le biografsko, temve\u010d skozi lik Lepe Brene govori tudi o kompleksnosti in protislovjih zadnjih \u0161tirih desetletij na teh prostorih, o njihovih dru\u017ebenih in politi\u010dnih preobrazbah, razo\u010daranjih in upanju, bole\u010dini in ponosu o vseh nas.
Gledali\u0161ka predstava je nastala iz monologa dramatikov Olge Dimitrijevi\u0107, Slobodana Obradovi\u0107a, Maje Pelevi\u0107, Tanje \u0160ljivar in Vedrane Klepice, vse obraze Lepe Brene pa so mojstrsko upodobile \u0161tiri igralke Jasna \u0110uri\u010di\u0107, Jelena Ili\u0107, An\u0111ela Jovanovi\u0107 in Jovana Belovi\u0107 ter igralec Vlada Aleksi\u0107. Glavni liki so Brena Poslovna \u017eenska, Brena Jugoslovanka, Brena Spolnosti, Brena Gradbeni\u0161tvain Brena Pesmi.
Brena Poslovna \u017eenska odkriva ozadje estradne dive, ki tudi sama do\u017eivlja osebno tragedijo. Brena Jugoslovanka nas soo\u010da z neusmiljeno grozoto vojne, Brena Spolnosti pa nas popelje v usodo transvestita, ki po navdihu lika pevke najde pogum, da \u017eivi svojo resnico. Brena Gradbeni\u0161tva govori o socializmu iz dana\u0161nje perspektive, Brena Pesmi pa nas opominja, da nas ravno pesem kljub vse ve\u010djim delitvam lahko ponovno pove\u017ee.
Nagrajena predstava po navdihu fenomena Lepe Brene premierno v Ljubljani!
IZ KRITIK
\u00bbPametna predstava, en vrhunski politi\u010dni teater, en grenek balkanski kabaret in ena pristna zgodba o uspehu najve\u010dje balkanske estradne zvezde z vsemi trni na poti.\u00ab
JUTARNJI LIST
\"Senzacionalno nadarjeni igralci!\"
GLORIA HRVATSKA
\"\u010ce je namen gledali\u0161\u010da katarza, potem je tej predstavi to uspelo, ker nam omogo\u010da, da pogledamo v o\u010di spominom in vidimo, kako naivno je bilo verjeti v idejo skupnih sanj.
","event_date_start":"2026-10-12T16:00:00","event_date_end":"2026-10-12T17:00:00","title":"Lepa Brena Project","day":"Ponedeljek","times":"20:00","url":"/kultura/prireditev-drugega-organizatorja/lepa-brena-project","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Slovenska praizvedba","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/gledalisce-in-ples/dino-pesut-granatiranje","node_id":"8192","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Gledali\u0161\u010de in ples","hall":"Dvorana Du\u0161e Po\u010dkaj","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/28.%2008.%202026%20-%20Granatiranje%20promo%20-%20Marcel%20Obal%20_manj%C5%A1a_0.jpg","price":"14,00 EUR","full_description":"Trajanje: 60 minut
Tik pred koncem vojne na Balkanu se na prazni ulici sre\u010data neznanca. Nekaj trenutkov pred granatiranjem mesta - sre\u010danje, zaznamovano s strastjo, s strahom in hrepenenjem. Dvajset let pozneje se njuni poti znova prekri\u017eata v berlinskem no\u010dnem klubu, dale\u010d od boji\u0161\u010da, kjer grmi samo \u0161e tehno, in v svetu, ki ga dolo\u010dajo posledice preteklosti.
In granata vendarle pravi: obstaja jutri.
Dino Pe\u0161ut
Granatiranje je pretresljiva in hkrati ne\u017ena zgodba o ljubezni, spominu in pre\u017eivetju. V poeti\u010dni, intimni in metagledali\u0161ki strukturi avtor osebno izku\u0161njo prepleta z razmislekom o vojni, identiteti in generaciji, ki je odra\u0161\u010dala v njeni senci. V sredi\u0161\u010du drame ni eksplozija granate, temve\u010d vpra\u0161anje, kako ohraniti upanje in bli\u017eino ob razkroju.
Zgodba je kot \u00bbmajhna balkanska razli\u010dica filma Call Me by Your Name (Pokli\u010di me po svojem imenu).
Dino Pe\u0161ut (1990, Sisak) je hrva\u0161ki dramatik, dramaturg in romanopisec. Diplomiral je iz dramaturgije na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu. Njegove drame so bile uprizorjene v \u0161tevilnih gledali\u0161\u010dih na Hrva\u0161kem in v tujini. Je \u0161estkratni prejemnik presti\u017ene hrva\u0161ke nagrade Marin Dr\u017ei\u0107. Med nagrajenimi deli je tudi drama Granatiranje, za katero je prejel prvo nagrado za leto 2019. Sodeloval je tudi v reziden\u010dnem programu za nove dramatike londonskega gledali\u0161\u010da Royal Court. Je avtor romanov Poderana koljena (Odrgnjena kolena) in O\u010detov sinko, s katerima se je uveljavil tudi kot pomemben glas sodobne hrva\u0161ke knji\u017eevnosti.
Luka Grbi\u0107 (2000, Beograd) je eden najvidnej\u0161ih gledali\u0161kih in filmskih igralcev mlaj\u0161e generacije, re\u017eiser in pesnik. Igralsko pot je za\u010del \u017ee kot najstnik z vlogo Nenada Mara\u0161a v filmu Ju\u017eni veter (2018), za katero je prejel isto leto nagrado za najbolj\u0161i igralski prvenec na Filmskih sre\u010danjih v Ni\u0161u. Diplomiral je iz igre na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. V gledali\u0161\u010du je ustvaril vrsto zelo razli\u010dnih in zahtevnih vlog, med drugimi Andreja v kultni drami Divje meso (2021, Beograjsko dramsko gledali\u0161\u010de) in naslovno vlogo Sina v Zellerjevi drami Sin (2021, Atelje 212), kneza Mi\u0161kina v Idiotu (2022, Beograjsko dramsko gledali\u0161\u010de) in Hamona v Antigoni (2022, Beograjsko dramsko gledali\u0161\u010de). Odlikuje ga izrazita sposobnost ustvarjanja zelo razli\u010dnih in kompleksnih gledali\u0161kih in filmskih likov. Za svoje igralsko delo je prejel ve\u010d pomembnih nagrad, med njimi Sterijino nagrado iz sklada \u201cDara Darinka \u010caleni\u0107\u201d za najbolj\u0161ega mladega igralca (2023). Med letoma 2023 in 2025 je bil stalni \u010dlan gledali\u0161\u010da Atelje 212. Njegova umetni\u0161ka pot ga je pripeljala tudi v Slovenijo, kjer je na AGRFT nadaljeval \u0161tudij gledali\u0161ke re\u017eije. Leta 2025 je v sklopu magistrskega \u0161tudija pripravil avtorski projekt Ide gas (2025, AGRFT).
Luka Bok\u0161an (1991, Celje) je gledali\u0161ki in filmski igralec. Je diplomant Akademije za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo ter prejemnik \u0161tudentske Pre\u0161ernove nagrade (2019). \u017de med \u0161tudijem je postal \u010dlan igralskega ansambla SLG Celje, od leta 2023 pa deluje kot samostojni delavec v kulturi. Kot gost sodeluje z razli\u010dnimi institucionalnimi gledali\u0161\u010di, predstave, v katerih ima pogosto nosilno vlogo, pa so redno udele\u017eene in nagrajene na doma\u010dih in mednarodnih festivalih. Bil je med drugim Henrik VI. v Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije (2024, SLG Celje), Lawrence Durrell v Beograjskem triu (2024, Anton Podbev\u0161ek Teater, Cankarjev dom) in Jo\u017ee v In mnogi drugi \u2026 (2025, Pre\u0161ernovo gledali\u0161\u010de Kranj, SLG Celje). Aktiven je tudi na neodvisni sceni, v uprizoritvah performativne, fizi\u010dne in sodobnoplesne narave, hkrati pa je prepoznaven obraz na filmu in televiziji ter odli\u010den interpret umetni\u0161ke besede v literarnih oddajah na Radiu Slovenija. Njegovo delo zaznamujejo sistemati\u010den in poglobljen pristop, mo\u010dna odrska prezenca ter poudarjena kolektivnost z izrazitim ob\u010dutkom za soigro.
Ana Sluga je sodobna slovenska slikarka in vizualna umetnica, rojena leta 1981 v Ljubljani. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski \u0161tudij pa nadaljevala tudi v Talinu v Estoniji. V svojih delih pogosto raziskuje predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja, spomin, identiteto in odnos \u010dloveka do sodobne tehnologije. Njene slike zaznamujejo natan\u010dnost, subtilne barve in premi\u0161ljena simbolika.
Izbrana serija slik Pasivni torzo (2021\u20132025) raziskuje sodobno \u010dlove\u0161ko prisotnost skozi podobe brezimnih postav, ujetih v trenutke vsakdanjega mirovanja, opazovanja in tihega delovanja. Na slikah se pojavljajo anonimne \u010dlove\u0161ke podobe brez jasne identitete ali individualne pripovedi. Njihova dr\u017ea je zadr\u017eana, pogosto odsotna; delujejo kot opazovalci lastnega okolja ali kot telesa, ujeta v rutinske geste in neizre\u010dena razmerja. Prav v tej navidezni nedejavnosti se razpira osrednja napetost cikla \u2013 vpra\u0161anje sodobne pasivnosti, \u010dustvene odmaknjenosti in tihe odtujenosti.
Ana Sluga skozi reducirano figuraliko in subtilno atmosfero ustvarja prizore, ki delujejo skoraj filmsko: kot izseki iz ne\u010desa ve\u010djega, a nikoli povsem pojasnjenega. Podobe ne nastopajo kot portreti posameznikov, temve\u010d kot univerzalni nosilci stanj \u2013 utrujenosti, \u010dakanja, opazovanja, obupa ali zgolj obstoja v \u010dasu.
Serija Pasivni torzo ne ponuja enopomenskih odgovorov, temve\u010d gledalca vabi v prostor tihega premisleka o sodobnem \u010dloveku, njegovi vlogi opazovalca ter njegovi vse bolj krhki prisotnosti v svetu nenehne aktivnosti in informacijskega \u0161uma.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Trajanje: 68 minut
Produkcija: MN Dance Company, SNG Nova Gorica
Re\u017eija in avtorja: Michal Rynia in Nastja Bremec Rynia
Od dueta do ansambla je dokumentarni film, ki spremlja umetni\u0161ko pot Nastje Bremec Rynia in Michala Rynia \u2013 od njunih za\u010detkov kot plesnega dueta do ustanovitve profesionalnega mednarodnega ansambla MN Dance Company. Film skozi ustvarjalni proces, delo s plesalci in utrinke iz zakulisja razkriva razvoj njune umetni\u0161ke vizije ter zgodbo o vztrajnosti, predanosti in skupnosti, ki je iz dveh ustvarjalcev prerasla v ansambel.
","event_date_start":"2026-10-13T15:30:00","event_date_end":"2026-10-13T17:00:00","title":"Od dueta do ansambla","day":"Torek","times":"17:30","url":"/kultura/film/od-dueta-do-ansambla","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":null,"full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/glasba/amirtha-kidambis-elder-ones","node_id":"8282","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Glasba","hall":"Klub CD","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/CT_Hero_Amirtha.jpg","price":"18,00 EUR","full_description":"Trajanje: 90 minut
Amirtha Kidambi, vokal, harmonij, elektronika; Matt Nelson, sopran saksofon, elektronika; Alfredo Colon, tenor saksofon; Nick Dunston, kontrabas; Jason Nazary, bobni, elektronika
Skupina Elder Ones pod vodstvom Amirthe Kidambi pre\u010di \u017eanre svobodnega jazza, avantgardne klasike in elektronike z nabojem nekak\u0161nega spiritualnega punka. Zasedbo tvori navdihnjen konglomerat; vokalistka, skladateljica in klaviaturistka Amirtha Kidambi (pri nas smo jo poslu\u0161ali v zasedbah Mary Halvorson, igra tudi z Dariusom Jonesom), saksofonista Matt Nelson (Battle Trance, Flying Luttenbachers) in Alfredo Colon (Henry Threadgill, Moses Sumney), basist Nick Dunston (Marc Ribot, Vijay Iyer, Mary Halvorson, Tyshawn Sorey, Moor Mother, JACK Quartet) ter bobnar Jason Nazary (Anteloper, Saint Abdullah). Vsi na\u0161teti v oklepaju niso le zvene\u010da imena, temve\u010d predniki, ki so v njihovi glasbi vseprisotni \u2013 staroste, torej elder ones.
Instrumentacija ansambla, ki jo spremlja dron indijskega harmonija, slika zapleteno sodobno pokrajino, po kateri se razgleduje Amirthin glas, vedno anga\u017eiran, artikuliran ter pripravljen na soo\u010denje s krivicami in posledicami -izmov in sistemskega zatiranja.
Hindujska pobo\u017ena glasba, bhajan, pospremljena s harmonijem, je glasba Amirthinega otro\u0161tva. Odra\u0161\u010dala je na zahodni obali ZDA, rojena indijskim star\u0161em, in je karnatsko glasbeno tradicijo spoznavala tudi skozi ples. Od tu \u2013 iz telesa, zares izhaja njen ritmi\u010dni jezik. Celovitost svoje identitete, izku\u0161njo indijske Ameri\u010danke, raziskuje skozi svoj umetni\u0161ki izraz, ki ga je izpopolnjevala skozi teorijo in prakso petja v sodobnih klasi\u010dnih zasedbah, eksperimentalnih rock bandih na newyor\u0161ki DIY sceni (\u00bbdo-it-yourself\u00ab oz. naredi sam) ter v jazzu. K nam kot vodja svoje zasedbe prihaja prvi\u010d.
Trajanje: 75 minut
Projekt Brezmejno telo, ki je v \u0161tirih letih pod umetni\u0161kim vodstvom Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia s stalnim mednarodnim plesnim ansamblom udejanjil ve\u010d celove\u010dernih uprizoritev, kraj\u0161ih koreografij in plesnih filmov (Do Lune in nazaj, Distanca, Border-Line (Mejna \u010drta), F-Lights, Prometej, A-Line, Drop), smo ob kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture zasnovali kot enega od programskih vrhuncev, s katerim naj bi se spra\u0161evali o \u010dlovekovi prihodnosti v svetu podnebnih sprememb in predvsem o njegovih odzivih na izzive, ki jih prina\u0161a prihodnost. Projekt naj bi odkrival omejitve telesa ter ples povezal z umetno inteligenco in robotiko ter se spra\u0161eval o prihodnjem razmerju med biolo\u0161kim in tehnolo\u0161kim. Kaj se zgodi, ko je \u010dlove\u0161ko telo mogo\u010de s tehnologijo \u00bboptimizirati\u00ab? Kaj v prihodnosti sploh bo \u00bbtelo\u00ab in ali bo um nujno potreboval biolo\u0161ko telo za svoje delovanje? Ali lahko telo z algoritmi premika umetna inteligenca?
\u00bbPrihodnost\u00ab nas je doletela prej, kot smo takrat pri\u010dakovali. Danes je umetna inteligenca na\u0161a stalna spremljevalka, kiborgi postajajo resni\u010dnost, robotske roke in noge je mogo\u010de premikati z mo\u010djo \u010dlove\u0161kih mo\u017eganov, z napredovanjem medicinske tehnologije pa postajamo vedno bolj hibridna bitja. Kako naj se na to odzovemo? Bomo tehnologijo izkoristili tako, da nam bo slu\u017eila, ali bomo podlegli na\u010delu samooptimizacije, vsiljene vsakomur, ki \u00bbni popoln\u00ab? To so stra\u0161ljiva, a neizogibna vpra\u0161anja za \u010dlove\u0161ko prihodnost, vendar so v njih tudi upanje in nove re\u0161itve za starajo\u010do se dru\u017ebo. V vznemirljivem obdobju raziskovanja te pere\u010de tematike znotraj procesa Brezmejno telo, ki se zaklju\u010duje z istoimensko uprizoritvijo, se o teh vpra\u0161anjih spra\u0161ujemo skozi plesal\u010devo \u00bbbrezhibno\u00ab telo, ujeto v omejitve in postavljeno v razli\u010dne kontekste.
Najbolj so nas zanimali prav soo\u010danje \u010dloveka z omejitvami svojega telesa, razuma in planeta ter mo\u017enosti njihovega preseganja, za kar od nekdaj izrablja religijo, znanost, danes pa umetno inteligenco in robotiko. \u010clovek sluti, da onkraj njegovih omejitev obstaja neizmeren potencial, nekaj, po \u010demer ves \u010das hrepeni, posega po brezmejnosti, i\u0161\u010de resni\u010dni smisel svojega obstoja, raziskuje njegove \u0161irine in globine. Strah pred smrtjo in brezsmiselnostjo ga \u017eene, da si vsak dan prizadeva biti bolj\u0161i kot v\u010deraj, ustvarja, raziskuje, osvaja ter odkriva nove svetove zunaj in znotraj sebe. Ali mu bo uspelo najti to, kar i\u0161\u010de?
* * *
Na dan dogodka bo pri dru\u0161tvu Pekinpah iz\u0161el novi album dua Silence, Alien Poetry (Tujezemska poezija). Na albumu bo enajst skladb, posnetih za predstavo Brezmejno telo. Duo je skladbe posnel s Simfoni\u010dnim orkestrom RTV Slovenija.
Alien Poetry \u2013 prvi album Silence, izdan na vinilu \u2013 bo na voljo na prizori\u0161\u010du. Po predstavi bosta \u010dlana Silence v preddverju Cankarjevega doma podpisovala albume.
* * *
MN Dance Company\u2013 Meje premikamo z gibom
MN Dance Company je profesionalni sodobnoplesni ansambel s sede\u017eem v Novi Gorici, ki ga vodita koreografa Michal Rynia in Nastja Bremec Rynia, diplomanta Rotterdamske akademije CODARTS. Njuna prepoznavna estetika \u2013 mo\u010dna, \u010dista in ekspresivna \u2013 je temelj edinstvenega plesnega jezika, ki ga prepoznava ob\u010dinstvo doma in po svetu.
Dru\u017ebo sestavlja stalni ansambel sedemnajstih izjemnih plesalcev, katerih virtuoznost, predanost in ustvarjalna drznost poganjajo razvoj sodobnega plesa v regiji. Njihovo delo zdru\u017eujejo dinami\u010dno partnerstvo, bogato gledali\u0161ko izra\u017eanje ter globoko raziskovanje telesa, prostora in \u010dlovekove psihologije.
Duo Silence sestavljata Primo\u017e Hladnik (glasba in aran\u017emaji) in Boris Benko (glasba, besedila in glas). Diskografija dua obsega pet studijskih albumov: Ma non troppo (1997), Unlike a Virgin (1999), Vain \u2013 A Tribute to a Ghost (2004), Musical Accompaniment for the End of the World (2012) in The Vocabulary of Madness (2022). Leta 2006 je duo izdal Key Silence, antologijo in zbirko raritet na dveh zgo\u0161\u010denkah.
Duo Silence je avtor glasbe ve\u010d kot sedemdesetih gledali\u0161kih in plesnih predstav. Diskografija vklju\u010duje \u0161tiri glasbene partiture za gledali\u0161ke produkcije: Maison des rendez-vous (2003), Veronika (2005), Love Unto Death (2007) in The Passion of the Cold (2008) ter dvojni album z glasbo iz del Barok (Barroco) in Kaligula (Caligula) re\u017eiserja Toma\u017ea Pandurja. Leta 2024 je Gledali\u0161\u010de Anton Podbev\u0161ek uprizorilo delo Proces(i), prvo gledali\u0161ko predstavo avtorjev in re\u017eiserjev Hladnika in Benka.
Umetnika sta se podpisala pod glasbo \u0161tevilnih celove\u010dercev, med njimi filma Slovenka (r. Damjan Kozole, 2009), ki je na filmskem festivalu v Gironi leta 2012 osvojil nagrado za najbolj\u0161i film, ter filma Odre\u0161itev za za\u010detnike (r. Sonja Prosenc, 2024), ki je na 27. Festivalu slovenskega filma osvojil nagradi za najbolj\u0161i celove\u010derni film in najbolj\u0161o izvirno glasbo. Leta 2022 je duo napisal glasbo za osemdelno televizijsko serijo Trigrad.
Duo pogosto sodeluje s sestavom Laibach. Kot avtorja glasbe in producenta sta 2005 sodelovala pri izdaji Volk, sedmem studijskem albumu sestava. Leta 2015 sta Laibach in Silence kot prvi alternativni glasbeni skupini zahodnega sveta nastopila v Severni Koreji. Silence je za to prilo\u017enost priredil \u0161tevilne standardne skladbe iz muzikala Moje pesmi, moje sanje (The Sound of Music) avtorjev Richarda Rodgersa in Oscarja Hammersteina. Pesmi so leta 2018 iz\u0161le pri zalo\u017ebi Mute Records.
Trajanje: 60 minut
Tik pred koncem vojne na Balkanu se na prazni ulici sre\u010data neznanca. Nekaj trenutkov pred granatiranjem mesta - sre\u010danje, zaznamovano s strastjo, s strahom in hrepenenjem. Dvajset let pozneje se njuni poti znova prekri\u017eata v berlinskem no\u010dnem klubu, dale\u010d od boji\u0161\u010da, kjer grmi samo \u0161e tehno, in v svetu, ki ga dolo\u010dajo posledice preteklosti.
In granata vendarle pravi: obstaja jutri.
Dino Pe\u0161ut
Granatiranje je pretresljiva in hkrati ne\u017ena zgodba o ljubezni, spominu in pre\u017eivetju. V poeti\u010dni, intimni in metagledali\u0161ki strukturi avtor osebno izku\u0161njo prepleta z razmislekom o vojni, identiteti in generaciji, ki je odra\u0161\u010dala v njeni senci. V sredi\u0161\u010du drame ni eksplozija granate, temve\u010d vpra\u0161anje, kako ohraniti upanje in bli\u017eino ob razkroju.
Zgodba je kot \u00bbmajhna balkanska razli\u010dica filma Call Me by Your Name (Pokli\u010di me po svojem imenu).
Dino Pe\u0161ut (1990, Sisak) je hrva\u0161ki dramatik, dramaturg in romanopisec. Diplomiral je iz dramaturgije na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu. Njegove drame so bile uprizorjene v \u0161tevilnih gledali\u0161\u010dih na Hrva\u0161kem in v tujini. Je \u0161estkratni prejemnik presti\u017ene hrva\u0161ke nagrade Marin Dr\u017ei\u0107. Med nagrajenimi deli je tudi drama Granatiranje, za katero je prejel prvo nagrado za leto 2019. Sodeloval je tudi v reziden\u010dnem programu za nove dramatike londonskega gledali\u0161\u010da Royal Court. Je avtor romanov Poderana koljena (Odrgnjena kolena) in O\u010detov sinko, s katerima se je uveljavil tudi kot pomemben glas sodobne hrva\u0161ke knji\u017eevnosti.
Luka Grbi\u0107 (2000, Beograd) je eden najvidnej\u0161ih gledali\u0161kih in filmskih igralcev mlaj\u0161e generacije, re\u017eiser in pesnik. Igralsko pot je za\u010del \u017ee kot najstnik z vlogo Nenada Mara\u0161a v filmu Ju\u017eni veter (2018), za katero je prejel isto leto nagrado za najbolj\u0161i igralski prvenec na Filmskih sre\u010danjih v Ni\u0161u. Diplomiral je iz igre na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. V gledali\u0161\u010du je ustvaril vrsto zelo razli\u010dnih in zahtevnih vlog, med drugimi Andreja v kultni drami Divje meso (2021, Beograjsko dramsko gledali\u0161\u010de) in naslovno vlogo Sina v Zellerjevi drami Sin (2021, Atelje 212), kneza Mi\u0161kina v Idiotu (2022, Beograjsko dramsko gledali\u0161\u010de) in Hamona v Antigoni (2022, Beograjsko dramsko gledali\u0161\u010de). Odlikuje ga izrazita sposobnost ustvarjanja zelo razli\u010dnih in kompleksnih gledali\u0161kih in filmskih likov. Za svoje igralsko delo je prejel ve\u010d pomembnih nagrad, med njimi Sterijino nagrado iz sklada \u201cDara Darinka \u010caleni\u0107\u201d za najbolj\u0161ega mladega igralca (2023). Med letoma 2023 in 2025 je bil stalni \u010dlan gledali\u0161\u010da Atelje 212. Njegova umetni\u0161ka pot ga je pripeljala tudi v Slovenijo, kjer je na AGRFT nadaljeval \u0161tudij gledali\u0161ke re\u017eije. Leta 2025 je v sklopu magistrskega \u0161tudija pripravil avtorski projekt Ide gas (2025, AGRFT).
Luka Bok\u0161an (1991, Celje) je gledali\u0161ki in filmski igralec. Je diplomant Akademije za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo ter prejemnik \u0161tudentske Pre\u0161ernove nagrade (2019). \u017de med \u0161tudijem je postal \u010dlan igralskega ansambla SLG Celje, od leta 2023 pa deluje kot samostojni delavec v kulturi. Kot gost sodeluje z razli\u010dnimi institucionalnimi gledali\u0161\u010di, predstave, v katerih ima pogosto nosilno vlogo, pa so redno udele\u017eene in nagrajene na doma\u010dih in mednarodnih festivalih. Bil je med drugim Henrik VI. v Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije (2024, SLG Celje), Lawrence Durrell v Beograjskem triu (2024, Anton Podbev\u0161ek Teater, Cankarjev dom) in Jo\u017ee v In mnogi drugi \u2026 (2025, Pre\u0161ernovo gledali\u0161\u010de Kranj, SLG Celje). Aktiven je tudi na neodvisni sceni, v uprizoritvah performativne, fizi\u010dne in sodobnoplesne narave, hkrati pa je prepoznaven obraz na filmu in televiziji ter odli\u010den interpret umetni\u0161ke besede v literarnih oddajah na Radiu Slovenija. Njegovo delo zaznamujejo sistemati\u010den in poglobljen pristop, mo\u010dna odrska prezenca ter poudarjena kolektivnost z izrazitim ob\u010dutkom za soigro.
Ana Sluga je sodobna slovenska slikarka in vizualna umetnica, rojena leta 1981 v Ljubljani. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski \u0161tudij pa nadaljevala tudi v Talinu v Estoniji. V svojih delih pogosto raziskuje predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja, spomin, identiteto in odnos \u010dloveka do sodobne tehnologije. Njene slike zaznamujejo natan\u010dnost, subtilne barve in premi\u0161ljena simbolika.
Izbrana serija slik Pasivni torzo (2021\u20132025) raziskuje sodobno \u010dlove\u0161ko prisotnost skozi podobe brezimnih postav, ujetih v trenutke vsakdanjega mirovanja, opazovanja in tihega delovanja. Na slikah se pojavljajo anonimne \u010dlove\u0161ke podobe brez jasne identitete ali individualne pripovedi. Njihova dr\u017ea je zadr\u017eana, pogosto odsotna; delujejo kot opazovalci lastnega okolja ali kot telesa, ujeta v rutinske geste in neizre\u010dena razmerja. Prav v tej navidezni nedejavnosti se razpira osrednja napetost cikla \u2013 vpra\u0161anje sodobne pasivnosti, \u010dustvene odmaknjenosti in tihe odtujenosti.
Ana Sluga skozi reducirano figuraliko in subtilno atmosfero ustvarja prizore, ki delujejo skoraj filmsko: kot izseki iz ne\u010desa ve\u010djega, a nikoli povsem pojasnjenega. Podobe ne nastopajo kot portreti posameznikov, temve\u010d kot univerzalni nosilci stanj \u2013 utrujenosti, \u010dakanja, opazovanja, obupa ali zgolj obstoja v \u010dasu.
Serija Pasivni torzo ne ponuja enopomenskih odgovorov, temve\u010d gledalca vabi v prostor tihega premisleka o sodobnem \u010dloveku, njegovi vlogi opazovalca ter njegovi vse bolj krhki prisotnosti v svetu nenehne aktivnosti in informacijskega \u0161uma.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Carmen L. Oven bo z Asyo \u0160irovnik Mo\u0161kon ob izidu njene nove knjige Misti\u010dna molitev Du\u0161e odprla pogovor o duhovni resni\u010dnosti, notranjem vodstvu in izku\u0161njah, skozi katere se razodeva na\u0161 odnos z Bo\u017eanskim.
Podali se bomo na duhovno potovanje skozi Asyine osebne zgodbe, misti\u010dne izku\u0161nje in spoznanja o odnosu z vi\u0161jo dimenzijo zavesti. Odkrivali bomo, kako prepoznati globljo, duhovno razse\u017enost \u017eivljenja, prepoznati glas Notranjega Mistika in se odpreti ljube\u010demu odnosu z Bo\u017eanskim.
Kako se spremeni \u017eivljenje, ko bolj zaupamo svoji Du\u0161i, notranjemu vodstvu in poti Vi\u0161je usode?
Asya bo skozi svoja spoznanja in izku\u0161nje odpirala teme mo\u010di namere, jasnosti \u010diste misli, energije dobrega, vi\u0161je vizije Du\u0161e ter resni\u010dnega namena na\u0161ega \u017eivljenja. Njene zgodbe bodo razkrivale tudi trenutke, ko Bo\u017eansko nepri\u010dakovano pose\u017ee v na\u0161e \u017eivljenje in povezava z nevidno dimenzijo, ki premika vidni svet, postane nekaj \u017eivega. Takrat misti\u010dna molitev Du\u0161e ni ve\u010d zgolj tehnika, temve\u010d postane odnos, izku\u0161nja in na\u010din bivanja.
Toplo vabljeni na Ve\u010der med misti\u010dnimi svetovi.
DARILO: Nakup vstopnice vklju\u010duje tudi izvod knjige Misti\u010dna Molitev Du\u0161e. Knjigoprejmete na dan dogodka pred dvorano ob predlo\u017eitvivstopnice.
","event_date_start":"2026-10-14T16:00:00","event_date_end":"2026-10-14T17:30:00","title":"Ve\u010der med misti\u010dnimi svetovi","day":"Sreda","times":"18:00","url":"/kultura/prireditev-drugega-organizatorja/vecer-med-misticnimi-svetovi","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Dirigent: Andreas Hanson","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/glasba/koncert-orkestra-slovenske-vojske-ob-30-letnici-ustanovitve","node_id":"8346","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Glasba","hall":"Gallusova dvorana","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/2_ORKSV_CD_foto%20Tadej%20Krese%20%28Large%29.jpg","price":null,"full_description":"Orkester Slovenske vojske
Solista: Marc Coppey, violon\u010delo, in Andrew von Oeyen, klavir
Program:
Jani Golob, Praznik (novo delo)
Friedrich Gulda, Koncert za violon\u010delo
*
George Gershwin (prir. Tohru Takahashi), Rapsodija v modrem
Leonard Bernstein (prir. Clare Grundman), Divertimento
Orkester Slovenske vojske ob 30-letnici delovanja pripravlja slovesen koncert, ki bo zaznamoval nov mejnik njegove umetni\u0161ke rasti. Pod vodstvom mednarodno uveljavljenega dirigenta Andreasa Hansona, znanega po svoji izraziti muzikalnosti in poglobljenem delu s pihalnimi orkestri, ter v dru\u017ebi dveh vrhunskih solistov \u2013 violon\u010delista Marca Coppeyja, cenjenega interpreta z izjemnim ob\u010dutkom za slogovno raznovrstnost, ter pianista Andrewa von Oeyena, ki navdu\u0161uje z virtuoznostjo in karizmati\u010dno odrsko prezenco \u2013 bo ve\u010der ponudil prefinjeno dramaturgijo med sodobnim in klasi\u010dnim.
Program simbolno prepleta novo in tradicijo: od krstne izvedbe dela Praznik Janija Goloba do izrazito nekonvencionalnega, jazzovsko obarvanega Guldovega Koncerta za violon\u010delo pa vse do barvite Gershwinove Rapsodije v modrem in igrivega Bernsteinovega Divertimenta.
Jubilejni koncert potrjuje ambicijo orkestra, da se vse odlo\u010dneje ume\u0161\u010da v vrhunski kulturno-umetni\u0161ki prostor in prepri\u010dljivo nadgrajuje bogato tradicijo voja\u0161kega glasbenega delovanja.
Solista ve\u010dera, violon\u010delist Marc Coppey in pianist Andrew von Oeyen, bosta 17. oktobra v Gallusovi dvorani skupaj nastopila tudi na recitalu v okviru Srebrnega abonmaja Cankarjevega doma, ki bo hkrati del Cellofesta 2026.
V sodelovanju s Cellofest Ljubljana
Pogovore vodita dr. Ma\u0161a Jelu\u0161i\u010d, doktorica varstva okolja in pisateljica, ter dr. Andrej Blatnik, doktor komunikologije in pisatelj.
Posebno ob\u010dutenje ciklu dajejo zvo\u010dne krajine Bo\u0161tjana Perov\u0161ka, ustvarjene posebej za vsak ve\u010der, zato priporo\u010damo prihod nekaj minut pred za\u010detkom ali/in prisluh ob zaklju\u010dku ve\u010dera.
Ministrstvo za prihodnost (prevod Alenka Ropret) predstavi bli\u017enjo prihodnost, v kateri se svet soo\u010da z vse bolj o\u010ditnimi posledicami podnebnih sprememb. V sredi\u0161\u010du je mednarodna organizacija, ustanovljena z nalogo, da i\u0161\u010de re\u0161itve za propadajo\u010di svet. Robinson spremlja razli\u010dne akterje, od uradnikov do znanstvenikov, ki posku\u0161ajo uskladiti politi\u010dne, gospodarske in eti\u010dne interese. Osredoto\u010da se na konkretne mehanizme sprememb in ne na spektakel katastrofe. Kako prepri\u010dljivo roman razgrinja te procese in koliko stvarnosti se skriva v njegovih odstavkih, likih, zapletih, bo z Ma\u0161o Jelu\u0161i\u010d in Andrejem Blatnikom razpravljal Matja\u017e Gruden, kolumnist in direktor direktorata Sveta Evrope za demokracijo, ki zaradi svoje poklicne poti in izku\u0161enj deluje kot nekdo, ki bi se zlahka zna\u0161el na Ministrstvu za prihodnost.
Ameris\u030cki pisatelj Kim Stanley Robinson je avtor uspes\u030cnic ter nekajkratni dobitnik prestiz\u030cnih nagrad hugo, nebula in locus. Je avtor desetine knjig, med njimi trilogije Mars, s katero je zaslovel, ter visoko cenjenih S\u030ctirideset znakov dez\u030cja (Forty Signs of Rain, 2004), Leta riz\u030ca in soli (The Years of Rice and Salt, 2002) in 2312 (2012). Pri \u0161tevilnih velja za enega najvec\u030cjih z\u030civec\u030cih znanstvenofantastic\u030cnih pisateljev. Leta 2001 so po njem poimenovali asteroid. Ministrstvo za prihodnost je njegov prvi roman, preveden v sloven\u0161\u010dino.
Ana Sluga je sodobna slovenska slikarka in vizualna umetnica, rojena leta 1981 v Ljubljani. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski \u0161tudij pa nadaljevala tudi v Talinu v Estoniji. V svojih delih pogosto raziskuje predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja, spomin, identiteto in odnos \u010dloveka do sodobne tehnologije. Njene slike zaznamujejo natan\u010dnost, subtilne barve in premi\u0161ljena simbolika.
Izbrana serija slik Pasivni torzo (2021\u20132025) raziskuje sodobno \u010dlove\u0161ko prisotnost skozi podobe brezimnih postav, ujetih v trenutke vsakdanjega mirovanja, opazovanja in tihega delovanja. Na slikah se pojavljajo anonimne \u010dlove\u0161ke podobe brez jasne identitete ali individualne pripovedi. Njihova dr\u017ea je zadr\u017eana, pogosto odsotna; delujejo kot opazovalci lastnega okolja ali kot telesa, ujeta v rutinske geste in neizre\u010dena razmerja. Prav v tej navidezni nedejavnosti se razpira osrednja napetost cikla \u2013 vpra\u0161anje sodobne pasivnosti, \u010dustvene odmaknjenosti in tihe odtujenosti.
Ana Sluga skozi reducirano figuraliko in subtilno atmosfero ustvarja prizore, ki delujejo skoraj filmsko: kot izseki iz ne\u010desa ve\u010djega, a nikoli povsem pojasnjenega. Podobe ne nastopajo kot portreti posameznikov, temve\u010d kot univerzalni nosilci stanj \u2013 utrujenosti, \u010dakanja, opazovanja, obupa ali zgolj obstoja v \u010dasu.
Serija Pasivni torzo ne ponuja enopomenskih odgovorov, temve\u010d gledalca vabi v prostor tihega premisleka o sodobnem \u010dloveku, njegovi vlogi opazovalca ter njegovi vse bolj krhki prisotnosti v svetu nenehne aktivnosti in informacijskega \u0161uma.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Po razstavi bo vodil kustos razstave mag. Marijan Rupert, vodja Rokopisne zbirke in nacionalnega literarnega arhiva v NUK ter poznavalec Kosovelove rokopisne zapu\u0161\u010dine. Z njim bomo odkrivali zgodbe, skrite v pesnikovih zapisih, ter povezave med njegovim \u017eivljenjem, poezijo in mislimi, ki so segale dale\u010d v prihodnost.
Razstava odpira vrata v Kosovelov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled so izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
***
Zaradi omejenega \u0161tevila mest so prijave na vodenje obvezne.
Vljudno prosimo, da po\u0161ljete prijavo na e-naslov prijave@cd-cc.si najpozneje do 14. ure na dan dogodka.
Udele\u017eba na vodenju je mo\u017ena le s potrjeno prijavo, ki jo boste prejeli po e-po\u0161ti.
Vstopnina:
Cena vstopnice: 8, 6* EUR (* za mlaj\u0161e od 25 in starej\u0161e od 65 let in upokojence)
BREZ dopla\u010dila za vodenje
Ana Sluga je sodobna slovenska slikarka in vizualna umetnica, rojena leta 1981 v Ljubljani. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski \u0161tudij pa nadaljevala tudi v Talinu v Estoniji. V svojih delih pogosto raziskuje predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja, spomin, identiteto in odnos \u010dloveka do sodobne tehnologije. Njene slike zaznamujejo natan\u010dnost, subtilne barve in premi\u0161ljena simbolika.
Izbrana serija slik Pasivni torzo (2021\u20132025) raziskuje sodobno \u010dlove\u0161ko prisotnost skozi podobe brezimnih postav, ujetih v trenutke vsakdanjega mirovanja, opazovanja in tihega delovanja. Na slikah se pojavljajo anonimne \u010dlove\u0161ke podobe brez jasne identitete ali individualne pripovedi. Njihova dr\u017ea je zadr\u017eana, pogosto odsotna; delujejo kot opazovalci lastnega okolja ali kot telesa, ujeta v rutinske geste in neizre\u010dena razmerja. Prav v tej navidezni nedejavnosti se razpira osrednja napetost cikla \u2013 vpra\u0161anje sodobne pasivnosti, \u010dustvene odmaknjenosti in tihe odtujenosti.
Ana Sluga skozi reducirano figuraliko in subtilno atmosfero ustvarja prizore, ki delujejo skoraj filmsko: kot izseki iz ne\u010desa ve\u010djega, a nikoli povsem pojasnjenega. Podobe ne nastopajo kot portreti posameznikov, temve\u010d kot univerzalni nosilci stanj \u2013 utrujenosti, \u010dakanja, opazovanja, obupa ali zgolj obstoja v \u010dasu.
Serija Pasivni torzo ne ponuja enopomenskih odgovorov, temve\u010d gledalca vabi v prostor tihega premisleka o sodobnem \u010dloveku, njegovi vlogi opazovalca ter njegovi vse bolj krhki prisotnosti v svetu nenehne aktivnosti in informacijskega \u0161uma.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Trajanje: predvidoma 1 uro in 45 minut z odmorom
Orkester Slovenske filharmonije
Solist: Nejc Kamplet, klavir
Program:
Matija Kre\u010di\u010d, Fast Break za simfoni\u010dni orkester
Sergej Prokofjev, Koncert za klavir in orkester \u0161t. 3 v C-duru, op. 26
Richard Strauss, Tako je govoril Zaratustra, op. 30
Eno klju\u010dnih poslanstev Slovenske filharmonije je spodbujanje slovenske glasbene (po)ustvarjalnosti, zato drugi koncert abonmaja Same mogo\u010dne skladbe zdru\u017euje tri bistvene elemente \u2013 skladatelja, solista in dirigenta, ki vsi pripadajo mlaj\u0161i generaciji in izhajajo iz na\u0161e kulturne sredine. Naj na mladih svet stoji!
Trajanje: 50 minut
Opozorilo: V predstavi so uporabljeni umetna megla, laserski efekti ter lu\u010dni u\u010dinki utripajo\u010de svetlobe in ob\u010dasnih mo\u010dnih bliskov.
V odrskem \u0161ovu, ki zdru\u017euje stand-up, Elona Muska in psihopolitiko Byung-Chul Hana, se Jan Rozman \u2013 kot \u0161tevilni drugi mo\u0161ki v krizi \u2013 poda na pot samoodkrivanja. V svoji najnovej\u0161i predstavi se avtor soo\u010da z vpra\u0161anjem: \u00bbKaj je tisto v meni, zaradi \u010desar (si) nikoli nisem dovolj?\u00ab Bo lahko pravo\u010dasno zaustavil brnenje, ki ga ob\u010duti v lastnem telesu, ali pa bo naslednji pri\u017eig zaslona vnovi\u010d zagnal neustavljivo brzenje v \u010drno luknjo razmi\u0161ljanja o nezmo\u017enosti (telesne) avtonomije?
Mokra oprema, avtorski projekt Jana Rozmana, s koreografsko intervencijo v format stand-upa preizpra\u0161uje avtonomijo teles v kapitalizmu nadzora.
Nadzorne naprave, ki smo jih prostovoljno izbrali \u2013 na\u0161e pametne naprave \u2013 sledijo vsakemu na\u0161emu gibu, glasu, pogledu in dotiku. Algoritmi, ki jih poganjajo, so pri uresni\u010devanju na\u0161ih domnevnih \u017eelja postali bolj\u0161i od nas samih. A hkrati uresni\u010dujejo tudi na\u0161e najve\u010dje strahove. Tehnologija je totalna institucija, ki jo nosimo v sebi; psihopoliti\u010dni sistemi nagrajevanja in nadzora se odsevajo v somatskih procesih v tkivih, organih, telesu in nenazadnje v izvedbi performerja.
V Mokri opremi, ki po vzorcu ustavljenih terminov za strojno in programsko opremo ozna\u010duje biolo\u0161ki ra\u010dunalnik, se avtor soo\u010di z razmerjem med \u00bbmo\u010di\u00ab in \u00bbmorati\u00ab. Zanko, ki nas usmerja v vedno ve\u010d, vedno bolje, vedno bolj. Humor uporabi kot eno glavnih orodij za razkrivanje novih totalitarizmov, telo pa si zami\u0161lja kot milijardo pametnih naprav. Te morajo za uspe\u0161en nastop delovati usklajeno. Toda pod nenehnim elektrokemi\u010dnim tokom potro\u0161ni\u0161kih \u017eelja je to telo morda manj svobodno in v ve\u010djih te\u017eavah, kot se zdi na prvi pogled.
Napovednik / Trailer
","event_date_start":"2026-10-15T18:00:00","event_date_end":"2026-10-15T20:00:00","title":"Jan Rozman: Mokra oprema","day":"\u010detrtek","times":"20:00","url":"/kultura/gledalisce-in-ples/jan-rozman-mokra-oprema","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"}],"day":"\u010detrtek"},"16":{"event":[{"description":"Dirigent: Davorin Mori ","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/glasba/sms-2-nova-generacija","node_id":"8100","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Glasba","hall":"Gallusova dvorana","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/SMS2DavorinMori_AndrejGrilc.jpg","price":"9,00 | 21,00 | 34,00 | 42,00 EUR","full_description":"Trajanje: predvidoma 1 uro in 45 minut z odmorom
Orkester Slovenske filharmonije
Solist: Nejc Kamplet, klavir
Program:
Matija Kre\u010di\u010d, Fast Break za simfoni\u010dni orkester
Sergej Prokofjev, Koncert za klavir in orkester \u0161t. 3 v C-duru, op. 26
Richard Strauss, Tako je govoril Zaratustra, op. 30
Eno klju\u010dnih poslanstev Slovenske filharmonije je spodbujanje slovenske glasbene (po)ustvarjalnosti, zato drugi koncert abonmaja Same mogo\u010dne skladbe zdru\u017euje tri bistvene elemente \u2013 skladatelja, solista in dirigenta, ki vsi pripadajo mlaj\u0161i generaciji in izhajajo iz na\u0161e kulturne sredine. Naj na mladih svet stoji!
Trajanje: 50 minut
Opozorilo: V predstavi so uporabljeni umetna megla, laserski efekti ter lu\u010dni u\u010dinki utripajo\u010de svetlobe in ob\u010dasnih mo\u010dnih bliskov.
V odrskem \u0161ovu, ki zdru\u017euje stand-up, Elona Muska in psihopolitiko Byung-Chul Hana, se Jan Rozman \u2013 kot \u0161tevilni drugi mo\u0161ki v krizi \u2013 poda na pot samoodkrivanja. V svoji najnovej\u0161i predstavi se avtor soo\u010da z vpra\u0161anjem: \u00bbKaj je tisto v meni, zaradi \u010desar (si) nikoli nisem dovolj?\u00ab Bo lahko pravo\u010dasno zaustavil brnenje, ki ga ob\u010duti v lastnem telesu, ali pa bo naslednji pri\u017eig zaslona vnovi\u010d zagnal neustavljivo brzenje v \u010drno luknjo razmi\u0161ljanja o nezmo\u017enosti (telesne) avtonomije?
Mokra oprema, avtorski projekt Jana Rozmana, s koreografsko intervencijo v format stand-upa preizpra\u0161uje avtonomijo teles v kapitalizmu nadzora.
Nadzorne naprave, ki smo jih prostovoljno izbrali \u2013 na\u0161e pametne naprave \u2013 sledijo vsakemu na\u0161emu gibu, glasu, pogledu in dotiku. Algoritmi, ki jih poganjajo, so pri uresni\u010devanju na\u0161ih domnevnih \u017eelja postali bolj\u0161i od nas samih. A hkrati uresni\u010dujejo tudi na\u0161e najve\u010dje strahove. Tehnologija je totalna institucija, ki jo nosimo v sebi; psihopoliti\u010dni sistemi nagrajevanja in nadzora se odsevajo v somatskih procesih v tkivih, organih, telesu in nenazadnje v izvedbi performerja.
V Mokri opremi, ki po vzorcu ustavljenih terminov za strojno in programsko opremo ozna\u010duje biolo\u0161ki ra\u010dunalnik, se avtor soo\u010di z razmerjem med \u00bbmo\u010di\u00ab in \u00bbmorati\u00ab. Zanko, ki nas usmerja v vedno ve\u010d, vedno bolje, vedno bolj. Humor uporabi kot eno glavnih orodij za razkrivanje novih totalitarizmov, telo pa si zami\u0161lja kot milijardo pametnih naprav. Te morajo za uspe\u0161en nastop delovati usklajeno. Toda pod nenehnim elektrokemi\u010dnim tokom potro\u0161ni\u0161kih \u017eelja je to telo morda manj svobodno in v ve\u010djih te\u017eavah, kot se zdi na prvi pogled.
Napovednik / Trailer
","event_date_start":"2026-10-15T18:00:00","event_date_end":"2026-10-15T20:00:00","title":"Jan Rozman: Mokra oprema","day":"Petek","times":"20:00","url":"/kultura/gledalisce-in-ples/jan-rozman-mokra-oprema","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: Mag. Breda \u0160krjanec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-ana-sluga-pasivni-torzo","node_id":"8143","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Ana%20Sluga%2C%20Pasivni%20Torzo%2C%20100cm%C3%9770%20cm%2C%20Akril%20na%20papirju%2C%202022.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Ana Sluga je sodobna slovenska slikarka in vizualna umetnica, rojena leta 1981 v Ljubljani. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski \u0161tudij pa nadaljevala tudi v Talinu v Estoniji. V svojih delih pogosto raziskuje predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja, spomin, identiteto in odnos \u010dloveka do sodobne tehnologije. Njene slike zaznamujejo natan\u010dnost, subtilne barve in premi\u0161ljena simbolika.
Izbrana serija slik Pasivni torzo (2021\u20132025) raziskuje sodobno \u010dlove\u0161ko prisotnost skozi podobe brezimnih postav, ujetih v trenutke vsakdanjega mirovanja, opazovanja in tihega delovanja. Na slikah se pojavljajo anonimne \u010dlove\u0161ke podobe brez jasne identitete ali individualne pripovedi. Njihova dr\u017ea je zadr\u017eana, pogosto odsotna; delujejo kot opazovalci lastnega okolja ali kot telesa, ujeta v rutinske geste in neizre\u010dena razmerja. Prav v tej navidezni nedejavnosti se razpira osrednja napetost cikla \u2013 vpra\u0161anje sodobne pasivnosti, \u010dustvene odmaknjenosti in tihe odtujenosti.
Ana Sluga skozi reducirano figuraliko in subtilno atmosfero ustvarja prizore, ki delujejo skoraj filmsko: kot izseki iz ne\u010desa ve\u010djega, a nikoli povsem pojasnjenega. Podobe ne nastopajo kot portreti posameznikov, temve\u010d kot univerzalni nosilci stanj \u2013 utrujenosti, \u010dakanja, opazovanja, obupa ali zgolj obstoja v \u010dasu.
Serija Pasivni torzo ne ponuja enopomenskih odgovorov, temve\u010d gledalca vabi v prostor tihega premisleka o sodobnem \u010dloveku, njegovi vlogi opazovalca ter njegovi vse bolj krhki prisotnosti v svetu nenehne aktivnosti in informacijskega \u0161uma.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
V svoji 19. izdaji Godibodi nadaljuje poslanstvo predstavljanja \u017eive, avtorske in \u017eanrsko odprte slovenske glasbe. Leto\u0161nji program povezuje poezijo, literaturo in sodobni glasbeni izraz: od uglasbene poezije Lili Novy, ki jo v novi festivalski produkciji oblikujeta Janez Dov\u010d in Laura Krajnc z zasedbo, do jazzovske suite Na klancu 1, v kateri Ga\u0161per Kr\u017emanc z Big Bandom Vrhnika za\u010denja pogovor z Ivanom Cankarjem. Festival dopolnjujeta \u0161e predstavitvi novih avtorskih albumov zasedb Jan Tom\u0161i\u010d - YANU in Same babe.
Godibodi ostaja prostor ustvarjalne radovednosti, zrelih avtorskih glasov in novih zvo\u010dnih pokrajin.
Janez Dov\u010d & Laura Krajnc: Uglasbljena poezija Lili Novy
Laura Krajnc, glas, violina; Janez Dov\u010d, harmonika, elektronika; Tilen Stepi\u0161nik, kitare; Goran Krmac, tuba, bas; Ale\u0161 Zorec, bobni
Glasbeno-poeti\u010dno sre\u010danje z Lili Novy, eno najizrazitej\u0161ih in hkrati pogosto premalo sli\u0161anih osebnosti slovenske kulturne zgodovine, je zasnoval Janez Dov\u010d, skladatelj, harmonikar in ustanovitelj zasedbe Sounds of Slovenia, ki se v svojem ustvarjanju \u017ee vrsto let posve\u010da sodobnim glasbenim interpretacijam slovenskega izro\u010dila, jezika in poezije. V sodelovanju z violinistko, pevko in vsestransko ustvarjalko Lauro Krajnc ter zasedbo uveljavljenih glasbenikov poezija Lili Novy za\u017eivi v sve\u017eem glasbenem izrazu - subtilnem, liri\u010dnem in hkrati izrazito sodobnem. Uglasbitve sledijo besedi, ne samo zunanjemu odmevu, temve\u010d notranjemu pomenu in globljemu zvenu, v sozvo\u010dju glasu in glasbe, lirike in lire ...
Ga\u0161per Kr\u017emanc & Big Band Vrhnika: Na klancu 1 \u2013 jazz suita
Solisti:Damjan Debevec, govor; Lenart Kre\u010di\u010d, saksofon; Anja Avbar, vocal; \u0160pela Kri\u0161tof, beatbot
Zasedba: Andrea Kr\u017emanc, Zala Zevnik, Damjana Vrenjak, Tim Jerman, Lovro Zamejc, Andrej Raku\u0161a; \u017diga \u010cuk, Dominik Rus, Marko Volj\u010d, Bla\u017e Kova\u010d, Rok Dolinar, Matija Mlakar, Jure Grim\u0161i\u010d, Bla\u017e \u0160pec, Matic Kova\u010d, Rok Grubelnik, Nejc Peharc, Ana Titov\u0161ek, Ale\u0161 Ogrin, Klemen Krajc, Miha Recelj, Dominik Pavleni\u010d
V novem avtorskem projektu dirigenta, skladatelja in aran\u017eerja Ga\u0161perja Kr\u017emanca se literarni svet Ivana Cankarja sre\u010da s sodobnim glasbenim jezikom. Suita, napisana za Big Band Vrhnika, skozi glasbo in besedo odpira prostor med introspekcijo in empatijo, dru\u017ebenim nemirom, ironijo in poeti\u010dno ob\u010dutljivostjo \u2013 vsebinami, ki ostajajo aktualne tudi ve\u010d kot stoletje po njegovem \u010dasu. Posamezni stavki nosijo naslove po izbranih Cankarjevih delih iz njegovega bogatega literarnega opusa, med njimi pa pripovedno nit povezuje narator z interpretiranjem odlomkov iz pisateljevih besedil. Avtorska glasba posega v \u0161irok izrazni prostor sodobnega jazz fusiona. Dinami\u010dni ritmi, plastenje orkestrskih barv in izrazita vloga solista na tenorskem saksofonu v kombinaciji z bralcem ustvarjajo dramatur\u0161ko zasnovano celoto, ki poslu\u0161alca vodi skozi razli\u010dne zvo\u010dne pokrajine. Big Band Vrhnika se v projektu predstavlja v raz\u0161irjeni izrazni podobi, ki presega tradicionalni okvir big banda in se pribli\u017euje sodobnim evropskim jazzovskim produkcijam.
Jan Tom\u0161i\u010d \u2013 YANU: Zeitgeist
Jan Tom\u0161i\u010d, glas, kitara; Bor Zakonj\u0161ek, bobni; Aljo\u0161a Struga, kontrabas, elektri\u010dni bas; Ga\u0161per Selko, trobenta, krilni rog, klavir
Jan Alexander Tom\u0161i\u010d, skladatelj, pevec, kitarist in mojster improvizacije, je eden tistih samosvojih ustvarjalcev, ki tiho, a vztrajno bogatijo slovenski glasbeni prostor. Rojen je bil leta 1973 v Berlinu, kjer je bil v osemdesetih in devetdesetih aktiven del tamkaj\u0161nje subkulturne scene, leta 2000 pa se je ustalil v Sloveniji. Kmalu zatem je ustanovil skupino Caminoigra, ki je pritegnila pozornost poslu\u0161alcev etna in glasb sveta, pozneje pa razvil \u0161e projekte Etno disko, Yatanu in YANU. Njegov glasbeni izraz zaznamujejo bogata melodika, izviren na\u010din petja ter ob\u010dutek za prostor med zvokom in ti\u0161ino. Navdih \u010drpa iz \u0161tevilnih \u0161tudijskih ter popotni\u0161kih izku\u0161enj po svetu \u2014 od Indije, Mehike in ZDA do \u0160panije, Kazahstana, Kirgizistana in Japonske. Pomembno sled je pustilo tudi sodelovanje s producentom Stephanom K\u00f6thejem z berlinske Filmuniversit\u00e4t Babelsberg Konrad Wolf, ki je poglobilo njegovo razumevanje zvoka, ti\u0161ine in glasbene produkcije.
Zasedba YANU, ki deluje od leta 2017, razvija prefinjen spoj etno glasbe, R&B-ja, akusti\u010dnega popa in world fusiona. Njihovo vodilo je \u00bbmanj je ve\u010d\u00ab: glasba pu\u0161\u010da prostor vokalu, dihu, odzvenu instrumentov in po\u010dasnemu razpiranju zgodbe. Na Festivalu Godibodi predstavljajo prvenec Zeitgeist.
Same babe: Baba vudu
Miha Nemani\u010d, glas, orglice, \u0161ejkerji; Marko Volj\u010d, trobenta, glas, \u0161ejkerji; Marko Jelov\u0161ek, kontrabas, akusti\u010dna kitara, glas; Matja\u017e Ugov\u0161ek, elektri\u010dne in akusti\u010dne kitare, glas; Uro\u0161 Buh, bobni, tolkala, glas; Toma\u017e Rihar, glas
Skupina Same babe je nastala spomladi 2003, da bi sodelovala na literarni ve\u010derji, posve\u010deni pesniku Janezu Menartu. Nastopila je na vseh pomembnej\u0161ih \u0161ansonjerskih, etno in sorodnih festivalih v Sloveniji, Avstriji, na \u010ce\u0161kem in Slova\u0161kem, ter izdala pet albumov.
Po prezgodnji smrti idejnega vodje zasedbe Viktorja \u0160kedlja - Vikija Babe leta 2022 in mesecih preizpra\u0161evanja o nadaljnjem ustvarjanju, je nastal nov album Baba vudu (Zalo\u017eba Celinka, 2026), ki hkrati pomeni za\u010detek ne\u010desa novega v ustvarjalnem opusu Samih bab. Album je zmiksal Dejan Lapanja, na njem so znova sodelovali s pevko Majo Predatorio, z \u017eenskim pevskim zborom Kombinatke, gost na hammond klaviaturah pa je Nejc \u0160kofic.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Program:
Ludwig van Beethoven, Sonata za violon\u010delo in klavir \u0161t. 3 v A-duru, op. 69
Dmitrij \u0160ostakovi\u010d, Sonata za violon\u010delo in klavir v d-molu, op. 40
*
C\u00e9sar Franck, Sonata v A-duru (prir. za violon\u010delo J. Delsart)
Neko\u010d varovanec slovitih lorda Yehudija Menuhina in Mstislava Rostropovi\u010da, danes pa eden vodilnih violon\u010delistov z vzpenjajo\u010do se dirigentsko potjo, Marc Coppey, je prejemnik \u010dastnega francoskega naziva \u00bb\u010dastnik reda umetnosti in knji\u017eevnosti\u00ab ter iskan glasbeni pedagog, umetni\u0161ki vodja festivala Les Musicales de Colmar in umetni\u0161ki direktor najsodobnej\u0161ega izobra\u017eevalnega glasbenega sredi\u0161\u010da Saline Royale Academy v francoskem d\u2019Arc-et-Senansu.
Z Gofrillerjevim instrumentom iz leta 1711 bo stopil v glasbeni dialog z Andrewom von Oeyenom, pronicljivim pianistom umetni\u0161ke elegance in briljantne tehnike ter ekskluzivnim umetnikom zalo\u017ebe Warner Classics, ki je leta 2025 zavidljivo mednarodno koncertno kariero okronal z debijem v sloviti Carnegiejevi dvorani.
Gostovanje v sodelovanju s Cellofest Ljubljana razgrinja nekaj vrhuncev za violon\u010delo: v sonatno formo ujeti Beethovnov epski heroizem, eno najbolj elegantnih in romanti\u010dnih partitur \u0160ostakovi\u010da ter Franckovo, v cikli\u010dno enotnost vpeto potovanje du\u0161e.
V sodelovanju s Cellofest Ljubljana
Ana Sluga je sodobna slovenska slikarka in vizualna umetnica, rojena leta 1981 v Ljubljani. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski \u0161tudij pa nadaljevala tudi v Talinu v Estoniji. V svojih delih pogosto raziskuje predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja, spomin, identiteto in odnos \u010dloveka do sodobne tehnologije. Njene slike zaznamujejo natan\u010dnost, subtilne barve in premi\u0161ljena simbolika.
Izbrana serija slik Pasivni torzo (2021\u20132025) raziskuje sodobno \u010dlove\u0161ko prisotnost skozi podobe brezimnih postav, ujetih v trenutke vsakdanjega mirovanja, opazovanja in tihega delovanja. Na slikah se pojavljajo anonimne \u010dlove\u0161ke podobe brez jasne identitete ali individualne pripovedi. Njihova dr\u017ea je zadr\u017eana, pogosto odsotna; delujejo kot opazovalci lastnega okolja ali kot telesa, ujeta v rutinske geste in neizre\u010dena razmerja. Prav v tej navidezni nedejavnosti se razpira osrednja napetost cikla \u2013 vpra\u0161anje sodobne pasivnosti, \u010dustvene odmaknjenosti in tihe odtujenosti.
Ana Sluga skozi reducirano figuraliko in subtilno atmosfero ustvarja prizore, ki delujejo skoraj filmsko: kot izseki iz ne\u010desa ve\u010djega, a nikoli povsem pojasnjenega. Podobe ne nastopajo kot portreti posameznikov, temve\u010d kot univerzalni nosilci stanj \u2013 utrujenosti, \u010dakanja, opazovanja, obupa ali zgolj obstoja v \u010dasu.
Serija Pasivni torzo ne ponuja enopomenskih odgovorov, temve\u010d gledalca vabi v prostor tihega premisleka o sodobnem \u010dloveku, njegovi vlogi opazovalca ter njegovi vse bolj krhki prisotnosti v svetu nenehne aktivnosti in informacijskega \u0161uma.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
V svoji 19. izdaji Godibodi nadaljuje poslanstvo predstavljanja \u017eive, avtorske in \u017eanrsko odprte slovenske glasbe. Leto\u0161nji program povezuje poezijo, literaturo in sodobni glasbeni izraz: od uglasbene poezije Lili Novy, ki jo v novi festivalski produkciji oblikujeta Janez Dov\u010d in Laura Krajnc z zasedbo, do jazzovske suite Na klancu 1, v kateri Ga\u0161per Kr\u017emanc z Big Bandom Vrhnika za\u010denja pogovor z Ivanom Cankarjem. Festival dopolnjujeta \u0161e predstavitvi novih avtorskih albumov zasedb Jan Tom\u0161i\u010d - YANU in Same babe.
Godibodi ostaja prostor ustvarjalne radovednosti, zrelih avtorskih glasov in novih zvo\u010dnih pokrajin.
Janez Dov\u010d & Laura Krajnc: Uglasbljena poezija Lili Novy
Laura Krajnc, glas, violina; Janez Dov\u010d, harmonika, elektronika; Tilen Stepi\u0161nik, kitare; Goran Krmac, tuba, bas; Ale\u0161 Zorec, bobni
Glasbeno-poeti\u010dno sre\u010danje z Lili Novy, eno najizrazitej\u0161ih in hkrati pogosto premalo sli\u0161anih osebnosti slovenske kulturne zgodovine, je zasnoval Janez Dov\u010d, skladatelj, harmonikar in ustanovitelj zasedbe Sounds of Slovenia, ki se v svojem ustvarjanju \u017ee vrsto let posve\u010da sodobnim glasbenim interpretacijam slovenskega izro\u010dila, jezika in poezije. V sodelovanju z violinistko, pevko in vsestransko ustvarjalko Lauro Krajnc ter zasedbo uveljavljenih glasbenikov poezija Lili Novy za\u017eivi v sve\u017eem glasbenem izrazu - subtilnem, liri\u010dnem in hkrati izrazito sodobnem. Uglasbitve sledijo besedi, ne samo zunanjemu odmevu, temve\u010d notranjemu pomenu in globljemu zvenu, v sozvo\u010dju glasu in glasbe, lirike in lire ...
Ga\u0161per Kr\u017emanc & Big Band Vrhnika: Na klancu 1 \u2013 jazz suita
Solisti:Damjan Debevec, govor; Lenart Kre\u010di\u010d, saksofon; Anja Avbar, vocal; \u0160pela Kri\u0161tof, beatbot
Zasedba: Andrea Kr\u017emanc, Zala Zevnik, Damjana Vrenjak, Tim Jerman, Lovro Zamejc, Andrej Raku\u0161a; \u017diga \u010cuk, Dominik Rus, Marko Volj\u010d, Bla\u017e Kova\u010d, Rok Dolinar, Matija Mlakar, Jure Grim\u0161i\u010d, Bla\u017e \u0160pec, Matic Kova\u010d, Rok Grubelnik, Nejc Peharc, Ana Titov\u0161ek, Ale\u0161 Ogrin, Klemen Krajc, Miha Recelj, Dominik Pavleni\u010d
V novem avtorskem projektu dirigenta, skladatelja in aran\u017eerja Ga\u0161perja Kr\u017emanca se literarni svet Ivana Cankarja sre\u010da s sodobnim glasbenim jezikom. Suita, napisana za Big Band Vrhnika, skozi glasbo in besedo odpira prostor med introspekcijo in empatijo, dru\u017ebenim nemirom, ironijo in poeti\u010dno ob\u010dutljivostjo \u2013 vsebinami, ki ostajajo aktualne tudi ve\u010d kot stoletje po njegovem \u010dasu. Posamezni stavki nosijo naslove po izbranih Cankarjevih delih iz njegovega bogatega literarnega opusa, med njimi pa pripovedno nit povezuje narator z interpretiranjem odlomkov iz pisateljevih besedil. Avtorska glasba posega v \u0161irok izrazni prostor sodobnega jazz fusiona. Dinami\u010dni ritmi, plastenje orkestrskih barv in izrazita vloga solista na tenorskem saksofonu v kombinaciji z bralcem ustvarjajo dramatur\u0161ko zasnovano celoto, ki poslu\u0161alca vodi skozi razli\u010dne zvo\u010dne pokrajine. Big Band Vrhnika se v projektu predstavlja v raz\u0161irjeni izrazni podobi, ki presega tradicionalni okvir big banda in se pribli\u017euje sodobnim evropskim jazzovskim produkcijam.
Jan Tom\u0161i\u010d \u2013 YANU: Zeitgeist
Jan Tom\u0161i\u010d, glas, kitara; Bor Zakonj\u0161ek, bobni; Aljo\u0161a Struga, kontrabas, elektri\u010dni bas; Ga\u0161per Selko, trobenta, krilni rog, klavir
Jan Alexander Tom\u0161i\u010d, skladatelj, pevec, kitarist in mojster improvizacije, je eden tistih samosvojih ustvarjalcev, ki tiho, a vztrajno bogatijo slovenski glasbeni prostor. Rojen je bil leta 1973 v Berlinu, kjer je bil v osemdesetih in devetdesetih aktiven del tamkaj\u0161nje subkulturne scene, leta 2000 pa se je ustalil v Sloveniji. Kmalu zatem je ustanovil skupino Caminoigra, ki je pritegnila pozornost poslu\u0161alcev etna in glasb sveta, pozneje pa razvil \u0161e projekte Etno disko, Yatanu in YANU. Njegov glasbeni izraz zaznamujejo bogata melodika, izviren na\u010din petja ter ob\u010dutek za prostor med zvokom in ti\u0161ino. Navdih \u010drpa iz \u0161tevilnih \u0161tudijskih ter popotni\u0161kih izku\u0161enj po svetu \u2014 od Indije, Mehike in ZDA do \u0160panije, Kazahstana, Kirgizistana in Japonske. Pomembno sled je pustilo tudi sodelovanje s producentom Stephanom K\u00f6thejem z berlinske Filmuniversit\u00e4t Babelsberg Konrad Wolf, ki je poglobilo njegovo razumevanje zvoka, ti\u0161ine in glasbene produkcije.
Zasedba YANU, ki deluje od leta 2017, razvija prefinjen spoj etno glasbe, R&B-ja, akusti\u010dnega popa in world fusiona. Njihovo vodilo je \u00bbmanj je ve\u010d\u00ab: glasba pu\u0161\u010da prostor vokalu, dihu, odzvenu instrumentov in po\u010dasnemu razpiranju zgodbe. Na Festivalu Godibodi predstavljajo prvenec Zeitgeist.
Same babe: Baba vudu
Miha Nemani\u010d, glas, orglice, \u0161ejkerji; Marko Volj\u010d, trobenta, glas, \u0161ejkerji; Marko Jelov\u0161ek, kontrabas, akusti\u010dna kitara, glas; Matja\u017e Ugov\u0161ek, elektri\u010dne in akusti\u010dne kitare, glas; Uro\u0161 Buh, bobni, tolkala, glas; Toma\u017e Rihar, glas
Skupina Same babe je nastala spomladi 2003, da bi sodelovala na literarni ve\u010derji, posve\u010deni pesniku Janezu Menartu. Nastopila je na vseh pomembnej\u0161ih \u0161ansonjerskih, etno in sorodnih festivalih v Sloveniji, Avstriji, na \u010ce\u0161kem in Slova\u0161kem, ter izdala pet albumov.
Po prezgodnji smrti idejnega vodje zasedbe Viktorja \u0160kedlja - Vikija Babe leta 2022 in mesecih preizpra\u0161evanja o nadaljnjem ustvarjanju, je nastal nov album Baba vudu (Zalo\u017eba Celinka, 2026), ki hkrati pomeni za\u010detek ne\u010desa novega v ustvarjalnem opusu Samih bab. Album je zmiksal Dejan Lapanja, na njem so znova sodelovali s pevko Majo Predatorio, z \u017eenskim pevskim zborom Kombinatke, gost na hammond klaviaturah pa je Nejc \u0160kofic.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Program:
Franz Liszt, Orfej, simfoni\u010dna pesnitev \u0161t. 4, S. 98
Wolfgang Amadeus Mozart, Simfonija \u0161t. 34 v C-duru, K. 338
*
Richard Strauss, Sinfonia domestica, op. 53
Novo sezono bo odprl eden najpresti\u017enej\u0161ih dogodkov Zlatega abonmaja: v Ljubljani bo prvi\u010d gostoval Clevelandski orkester, \u010dlan elitne ameri\u0161ke dru\u017ebe \u00bbvelikih pet\u00ab in eden vodilnih svetovnih ansamblov. Leta 1918 ustanovljeni orkester inovativnega duha navdu\u0161uje z eleganco zvoka in umetni\u0161ko dognanostjo, bogato izraznostjo in zvene\u010do kristalnostjo ter postavlja nova merila glasbene odli\u010dnosti pod dolgoletnim vodstvom Franza Welserja - M\u00f6sta. Neko\u010d glavni dirigent Londonskih filharmonikov, od leta 2024 pa \u010dastni \u010dlan Dunajskih filharmonikov, bo z evropsko turnejo strnil izjemno, \u010detrt stoletja trajajo\u010de umetni\u0161ko vodenje onkraj Atlantika.
Premi\u0161ljeno zasnovani program postavlja v ospredje virtuoznost orkestrske kohezije. Medtem ko Lisztova simfoni\u010dna pesnitev razgalja skladateljevo najbolj ob\u010dutljivo, a harmonsko izjemno inventivno umetni\u0161ko plat, je Mozartova poslednja salzbur\u0161ka simfonija med njegovimi najbolj razigranimi in o\u010darljivimi. Straussova neko\u010d kontroverzna avtobiografska simfoni\u010dna skica pa povzdigne teme vsakdana na vzvi\u0161eno umetni\u0161ko raven.
Najodli\u010dnej\u0161i orkester Amerike, eden najbolj\u0161ih ansamblov ZDA (\u010de ne kar sveta).
The New York Times
Trajanje: 50 minut
Mo\u0161ka v spodnjicahje ne\u017ena rokoborba, ki raziskuje napetost med na\u0161o notranjo potrebo po ranljivosti in med pregradami, ki nas pred njo varujejo. Na odru, spremenjenem v tiho areno, plesalca prehajata skozi dvige in padce ter gibalno dekonstrukcijo, kjer lete\u010di udi prestavljajo njuni prepleteni telesi \u2013 kot premikajo\u010d se kup mesa, ki hrepeni po trku. V \u017eelji po oku\u0161anju ranljivosti zato\u010di\u0161\u010de i\u0161\u010deta v odmiku od dru\u017ebenega pogleda, pri katerem je mo\u010d pogosto povezana s fizi\u010dno vzdr\u017eljivostjo in \u010dustveno zadr\u017eanostjo. Njuno preoblikujo\u010de se razmerje kro\u017ei okoli tanke meje med bole\u010dino in u\u017eitkom, ljubeznijo in sovra\u0161tvom, mera poguma pa jo bo za\u010drtala.
Predstavitve dela v nastajanju:
30. januarja 2026, NEFCD, H\u00e4rn\u00f6sand, \u0160vedska
15. februarja 2026, Zuhause Arnhem, Arnhem, Nizozemska
Burja Podlesnik (2001) je plesalka in koreografinja. Po \u0161olanju sodobnega plesa na SV\u0160GUGL je nadaljevala na \u0160vedskem v programu NEFCD (New Education for Contemporary Dance) in v letu 2025 diplomirala na umetnostni akademiji ArtEZ Bachelor of Dance na Nizozemskem. Burja je bila del IlDanceove mlade skupine IlYoung, v kateri je kot plesalka in soustvarjalka sodelovala v delu z naslovom Self Contained koreografa Israela Alonija. Nastopala je v koreografiji Addio Unplugged skupine ICK Amsterdam ter sodelovala s koreografi, kot so Mari Carrasco, Miguel Altunage Verdicie in Caroline Finn. Burja je s svojim solom Med borovjem temnim leta 2019 prejela nagrado za najbolj\u0161o plesalko na mednarodnem festivalu mladih plesnih umetnikov Opus 1 ter se med \u0161tudijem poglobila v koreografijo z ustvarjenimi deli: solo Snippet, skupinsko delo Leftovers ter dueta In My Room in On the Mat. S kriti\u010dnim odzivom na aktualno realnost si Burja v okviru svojega koreografskega dela prizadeva preoblikovati prostor, ki je dan stvarem brez prostora, in ozvo\u010diti stvari, ki druga\u010de ostanejo tihe.
Oscar Magnusson (2001) je \u0161vedski plesalec, ki je diplomiral na univerzi ArtEZ Bachelor of Dance na Nizozemskem. Nastopal je v koreografiji Addio Unplugged skupine ICK Amsterdam ter delal s koreografi Mercedes Pedroche, Faizah Grootens, Jelena Kosti\u0107 in Anderson Carvalho. S koreografom Jasperjem van Luijkom je sodeloval v solu Pushing Waves in skupinskem delu Krave. Bil je asistent dela come in but never come back koreografa Daltona Jansena.
Nizozemsko-tur\u0161ki plesalec Koen Kaya Eye (2002) je diplomiral iz plesa na univerzi umetnosti Codarts. Kmalu zatem je plesal s kompanijama Introdans in Club Guy & Roni\u2019s Poetic Disasters Club. Med drugim je izvajal dela Marthe Graham, Maura Bigonzettija, Andonisa Foniadakisa, Eda Wubbeja in Adija Schwarza. Koen je bil koreografski asistent pri delu \"The Breakable Us\" avtorice Olivie Court Mesa, ki je bilo ustvarjeno za Scapino Ballet Rotterdam. V letu 2025 se je Koen pridru\u017eil skupini Ultima Vez pod vodstvom Wima Vandekeybusa, kjer bo leta 2026 obudil delo \"What the Body Does Not Remember\".
Italijanski plesni ustvarjalec Ivan Tocchetti (2001) so diplomirali na univerzi Codarts v Rotterdamu, kjer so pridobili naziv diplomanta plesa. Pred \u0161tudijem so delovali v vajeni\u0161ki skupini v New Yorku, kjer so nastopali v delih Geralda Arpina, Roberta Battla in Dwighta Rhodesa. Med \u0161tudijem in po njem so plesali za Luzerner Theater v \u0160vici. Kot svobodni ustvarjalec so sodelovali v delih koreografov Roya Assafa, Albe Castillo, Muhammeda Kaltuka, Remyja Tilburga in Robina Kroesa (IID Company), Etaya Axelroda, Dunje Joci\u0107 in Emme Evelein.
Ana Sluga je sodobna slovenska slikarka in vizualna umetnica, rojena leta 1981 v Ljubljani. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski \u0161tudij pa nadaljevala tudi v Talinu v Estoniji. V svojih delih pogosto raziskuje predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja, spomin, identiteto in odnos \u010dloveka do sodobne tehnologije. Njene slike zaznamujejo natan\u010dnost, subtilne barve in premi\u0161ljena simbolika.
Izbrana serija slik Pasivni torzo (2021\u20132025) raziskuje sodobno \u010dlove\u0161ko prisotnost skozi podobe brezimnih postav, ujetih v trenutke vsakdanjega mirovanja, opazovanja in tihega delovanja. Na slikah se pojavljajo anonimne \u010dlove\u0161ke podobe brez jasne identitete ali individualne pripovedi. Njihova dr\u017ea je zadr\u017eana, pogosto odsotna; delujejo kot opazovalci lastnega okolja ali kot telesa, ujeta v rutinske geste in neizre\u010dena razmerja. Prav v tej navidezni nedejavnosti se razpira osrednja napetost cikla \u2013 vpra\u0161anje sodobne pasivnosti, \u010dustvene odmaknjenosti in tihe odtujenosti.
Ana Sluga skozi reducirano figuraliko in subtilno atmosfero ustvarja prizore, ki delujejo skoraj filmsko: kot izseki iz ne\u010desa ve\u010djega, a nikoli povsem pojasnjenega. Podobe ne nastopajo kot portreti posameznikov, temve\u010d kot univerzalni nosilci stanj \u2013 utrujenosti, \u010dakanja, opazovanja, obupa ali zgolj obstoja v \u010dasu.
Serija Pasivni torzo ne ponuja enopomenskih odgovorov, temve\u010d gledalca vabi v prostor tihega premisleka o sodobnem \u010dloveku, njegovi vlogi opazovalca ter njegovi vse bolj krhki prisotnosti v svetu nenehne aktivnosti in informacijskega \u0161uma.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Trajanje: 90 minut
Antonije Pu\u0161i\u0107, bolj znan kot Rambo Amadeus, je kultna figura balkanske glasbe \u2013 in eden redkih, ki mu ta oznaka dejansko pristaja. Pesnik, skladatelj, inovator, filozof, dru\u017ebeni provokator, predvsem pa kronist \u010dasa, ki ga ne opisuje od dale\u010d, ampak ga secira od znotraj. In ja \u2013 tudi jadralec.
Rojen v Kotorju, odra\u0161\u010dal v Herceg Novem, danes pa deluje iz Beograda. Njegova glasba je svojevrsten hibrid \u017eanrov, njegov prepoznavni znak pa so ostri, satiri\u010dni teksti, ki brez olep\u0161evanja razgaljajo absurditete sodobne dru\u017ebe.
V diskografiji ima dvajset albumov, podpisuje glasbo za gledali\u0161\u010de, lotil pa se je tudi nemega klasika Metropolis re\u017eiserja Fritza Langa, ki ga je na novo ozvo\u010dil in izvedel z Beograjsko filharmonijo. Prejel je \u0161tevilne nagrade \u2013 od satire do ogla\u0161evanja, od filma do glasbe. Igral je v filmih, napisal opero Pasija po Stelli, ki je leta 2019 do\u017eivela premiero na Kotor Artu, v zadnjih letih pa redno sodeluje z makedonskim nacionalnim jazz orkestrom, s katerim nastopa po celotni regiji.
Leta 2019 je splovil \u0161e svoj solarni jadrnik \u2013 plovilo, ki ga poganjata veter in sonce. Ker je ekologija zanj praksa, ne poza: vozi elektri\u010dni avto na son\u010dno energijo in ima lastno son\u010dno elektrarno.
19. oktobra v Linhartovo dvorano prihaja z edinstvenim projektom Omnikulturalist, ustvarjenim posebej za Cankarjev dom, ki ga bo za na\u0161e ob\u010dinstvo izvedel z Big Bandom RTV Slovenija. Omnikulturalnost je namre\u010d verjetno najnatan\u010dnej\u0161i opis njegovega dolgoletnega ustvarjalnega sveta. Navdih \u010drpa iz glasbe, literature in vizualnih izrazov razli\u010dnih obdobij ter koncev sveta, iz \u010desar vle\u010de samosvoje ustvarjalno jedro, iz katerega potem nastaja njegov prepoznavni slog.
A kot pravi sam \u2013 najbolj zanimivo \u0161ele prihaja. Vse do zdaj je bila zgolj uvertura.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Orkester Slovenske filharmonije
Plesalka flamenka in scenaristka: Ana Pandur
Solista: Matja\u017e Bala\u017eic,bandoneon in Jaka Klun,kitara
Povezovalka: Kaja Petrovi\u010d
Program:
Georges Bizet / prir. E. Guiraud, suiti Carmen \u0161t. 1 in \u0161t. 2 (izbor stavkov)
Maurice Ravel, Bolero (odlomek)
Nikolaj Rimski-Korsakov, \u0160panski capriccio op. 34 (izbor stavkov)
Roberto Di Marino, Dvojni koncert za bandoneon, kitaro in godala \u2013 3. stavek, Presto
Manuel de Falla, Obredni ples ognja iz baletne suite Za\u010darana ljubezen (El amor brujo)
Matej Bonin, novo delo
Astor Piazzolla, prir. J. Kazik: Libertango
V sodelovanju z Zavodom Koda:Manifest
Orkester Slovenske filharmonije
Plesalka flamenka in scenaristka: Ana Pandur
Solista: Matja\u017e Bala\u017eic,bandoneon in Jaka Klun,kitara
Povezovalka: Kaja Petrovi\u010d
Program:
Georges Bizet / prir. E. Guiraud, suiti Carmen \u0161t. 1 in \u0161t. 2 (izbor stavkov)
Maurice Ravel, Bolero (odlomek)
Nikolaj Rimski-Korsakov, \u0160panski capriccio op. 34 (izbor stavkov)
Roberto Di Marino, Dvojni koncert za bandoneon, kitaro in godala \u2013 3. stavek, Presto
Manuel de Falla, Obredni ples ognja iz baletne suite Za\u010darana ljubezen (El amor brujo)
Matej Bonin, novo delo
Astor Piazzolla, prir. J. Kazik: Libertango
V sodelovanju z Zavodom Koda:Manifest
Orkester Slovenske filharmonije
Plesalka flamenka in scenaristka: Ana Pandur
Solista: Matja\u017e Bala\u017eic,bandoneon in Jaka Klun,kitara
Povezovalka: Kaja Petrovi\u010d
Program:
Georges Bizet / prir. E. Guiraud, suiti Carmen \u0161t. 1 in \u0161t. 2 (izbor stavkov)
Maurice Ravel, Bolero (odlomek)
Nikolaj Rimski-Korsakov, \u0160panski capriccio op. 34 (izbor stavkov)
Roberto Di Marino, Dvojni koncert za bandoneon, kitaro in godala \u2013 3. stavek, Presto
Manuel de Falla, Obredni ples ognja iz baletne suite Za\u010darana ljubezen (El amor brujo)
Matej Bonin, novo delo
Astor Piazzolla, prir. J. Kazik: Libertango
V sodelovanju z Zavodom Koda:Manifest
Orkester Slovenske filharmonije
Plesalka flamenka in scenaristka: Ana Pandur
Solista: Matja\u017e Bala\u017eic,bandoneon in Jaka Klun,kitara
Povezovalka: Kaja Petrovi\u010d
Program:
Georges Bizet / prir. E. Guiraud, suiti Carmen \u0161t. 1 in \u0161t. 2 (izbor stavkov)
Maurice Ravel, Bolero (odlomek)
Nikolaj Rimski-Korsakov, \u0160panski capriccio op. 34 (izbor stavkov)
Roberto Di Marino, Dvojni koncert za bandoneon, kitaro in godala \u2013 3. stavek, Presto
Manuel de Falla, Obredni ples ognja iz baletne suite Za\u010darana ljubezen (El amor brujo)
Matej Bonin, novo delo
Astor Piazzolla, prir. J. Kazik: Libertango
V sodelovanju z Zavodom Koda:Manifest
Trajanje: 90 minut
Tomoki Sanders, tenor saksofon, elektronika; Ian Finkelstein, klaviature; Mwanzi Harriott, elektri\u010dna kitara;Christian Napoleon, bobni
Nekega septembrskega torka v Coltranovem letu je obiskovalce newyor\u0161kega kluba Shapeshifter's Lab prevel nenavaden ob\u010dutek, kot bi se \u010das prepognil sam vase. Na odru so stali sinovi jazzovskega panteona, saksofonista Tomoki Sanders in Ravi Coltrane, basist Matthew Garrison ter bobnar Marcus Gilmore in s svojim igranjem v danem trenutku prepletali preteklost in prihodnost hkrati. Obdarjeni z glasbenim genom so se zapisali zapu\u0161\u010dino avantgardnega izraza prena\u0161ati dalje \u2013 z enakimi in\u0161trumenti, kot so ga pred \u0161estdesetimi leti izumljali njihovi o\u010detje. Ne le, da so se njihovi star\u0161i poznali, v nekem trenutku so bili njihovi o\u010detje, mati in ded, Pharoah Sanders, John in Alice Coltrane, Jimmy Garrison in Roy Haynes tudi \u010dlani istih zasedb.
\u00bbLjudje se v\u010dasih ne zavedajo povsem, kak\u0161no duhovno te\u017eo nosi ta glasba in kak\u0161no odgovornost \u010dutimo, ko jo igramo,\u00ab je po koncertu razmi\u0161ljal_a Tomoki (uporablja spolno nevtralne osebne zaimke on_a), \u0161e sam_a vidno presunjen_a od \u010darobne energije, ki se je razlivala tisti ve\u010der. To je bilo sre\u010danje ve\u010d generacij iste veje glasbene zgodovine \u2013 a kar je morda \u0161e pomembneje \u2013 presek mno\u0161tva predstav o tem, kam naj bi ta zgodovina vodila dalje. Namre\u010d zanjo_zanj glasbena dedi\u0161\u010dina ni nekak\u0161na muzejska avtoriteta, ampak material za lastno govorico, v kateri se odra\u017eajo vse premene sodobnosti. Nenazadnje je posebnost jazzovske tradicije v tem, da se njena vrednost in pomen najbolj jasno poka\u017eeta takrat, ko nekdo pose\u017ee vanjo.
Tomoki Sanders to nedvomno po\u010dne. Kot otrok legende spiritualnega jazza Pharoaha Sandersa je s \u0161tirimi leti \u017ee sedel_a za bobni, s \u0161estimi igral_a klarinet, potem pa ji_mu je o\u010de podaril svoj alt saksofon, ki ga je s tenorjem zamenjal_a pri \u0161tirinajstih. Prvi nastopi \u0161e v najstni\u0161kih letih so se zvrstili na Japonskem, od koder je njegova_njena mati. Japonska kultura nasploh mo\u010dno vpliva na njegov_njen izraz, ki ga zaznamujejo spiritualni jazz, pa tudi vplivi hip-hopa, elektronske in eksperimentalne glasbe, ki jo razvija z vrstniki Kasso Overallom, Mosesom Sumneyem in v Kyoto Jazz Sextetu, v\u010dasih tudi z japonskim glasbenikom in igralcem Tatsuyo Nakamuro. Kot kvir oseba se s svojo skrbno izdelano podobo in opravo (njegov_njen prepoznavni znak je orhideja v laseh) posebej poklanja tudi ve\u010dnim muzam Billie Holiday, Phyllis Hyman in Erykah Badu. Formalno glasbeno izobrazbo je pridobil_a na presti\u017eni glasbeni akademiji Berklee College of Music pod mentorstvom Ralpha Petersona Jr. in Georga Garzoneja.
V Slovenijo prihaja prvi\u010d in bo avtorsko glasbo predstavil_a s svojim kvartetom.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Kaj pomeni vztrajati v \u010dasu, ko se je napredek zaustavil in ko na nas pritiskajo duhovi preteklosti, na obzorju pa ni videti nobene razre\u0161itve? Vztrajati ne v smislu moralne dr\u017ee ali kapitalisti\u010dnega na\u010dela, pa\u010d pa tako, da se pred nami odpre mo\u017enost nove \u010dasovnosti, od koder bi sploh bilo mogo\u010de (pre)misliti na\u0161ega lastnega duha \u010dasa (Zeitgeist).
O vztrajnosti kljub ru\u0161evinam preteklosti, ki nas dr\u017eijo v stalnem \u017ealovanju \u2013 to pa nemara lahko prekine prav pojem in ne dejanje \u2013 pri\u010da nova knjiga On Persistence kanadske filozofinje in komparativistke dr. Rebecce Comay, ki se je sicer podpisala \u017ee pod vrsto drugih izjemnih monografij, od katerih gre izpostaviti \u0161e zlasti Mourning Sickness: Hegel and the French Revolution (Stanford 2011) in pa The Dash \u2013 the Other Side of Absolute Knowing, slednjo v sodelovanju s Frankom Rudo (MIT, 2018).
Z gostjo se bosta pogovarjala dr. Mladen Dolar, filozof z Oddelka za filozofijo FF UL in Dru\u0161tva za teoretsko psihoanalizo, in dr. Mirt Komel z Oddelka za kulturologijo FDV UL.
Dogodek bo potekal v sodelovanju z mednarodnim heglovskim zdru\u017eenjem Aufhebung.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Stopite v svet Sre\u010dka Kosovela skozi zgodbe, ki jih morda \u0161e ne poznate. Na rednih javnih vodenjih vsak \u010detrtek ob 18. uri boste v dru\u017ebi na\u0161ih vodnikov odkrivali presenetljive razse\u017enosti njegovega ustvarjanja in razmi\u0161ljanja.
Razstava Kozmos Kosovel ni le prostor sre\u010devanja z \u017eivljenjem in delom Sre\u010dka Kosovela, temve\u010d tudi \u017eivahno sti\u010di\u0161\u010de idej, pogovorov in novih interpretacij njegove izjemne ustvarjalne zapu\u0161\u010dine. Spremljevalni program obiskovalcem vseh generacij omogo\u010da, da na razli\u010dne na\u010dine vstopijo v pesnikov svet, ki je s svojo vizijo presegal \u010das in prostor.
Zaradi omejenega \u0161tevila mest so prijave na vodenje obvezne.
Vljudno prosimo, da po\u0161ljete prijavo na e-naslov prijave@cd-cc.si najpozneje do 14. ure na dan dogodka.
Udele\u017eba na vodenju je mo\u017ena le s potrjeno prijavo, ki jo boste prejeli po e-po\u0161ti.
Vstopnina:
Cena vstopnice: 8, 6* EUR (* za mlaj\u0161e od 25 in starej\u0161e od 65 let in upokojence)
BREZ dopla\u010dila za vodenje
Solistka: Natalie Clein, violon\u010delo
Program:
Elfrida Andr\u00e9e, Uvertura v D-duru
Camille Saint-Sa\u00ebns, Koncert za violon\u010delo \u0161t. 1 v a-molu, op. 33
Felix Mendelssohn, Simfonija \u0161t. 4 v A-duru, op. 90, \u00bbItalijanska\u00ab
Uvodni koncert nove sezone Kromatike bo vodila Mojca Lavren\u010di\u010d, zmagovalka mednarodnega dirigentskega tekmovanja La Maestra v Parizu in aktualna nosilka tega presti\u017enega naziva. Koncert bo uvedla redko izvajana uvertura \u0161vedske skladateljice Elfride Andr\u00e9e, sledil bo Saint-Sa\u00ebnsov Prvi koncert za violon\u010delo v interpretaciji priznane britanske violon\u010delistke Natalie Clein. Ve\u010der bo sklenila Mendelssohnova \u00bbItalijanska\u00ab simfonija \u2013 eno najbolj priljubljenih del simfoni\u010dnega repertoarja, pre\u017eeto z lahkotnostjo, svetlobo in mediteranskim utripom.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Pozdravni nagovori:
dr. Vesna Mikoli\u010d, predsednica PEN
mag. Darinka Kozinc, predsednica mire
dr. Nata\u0161a Pirc Musar, predsednica RS, videoposnetek
Razglasitev nominirank in nagrajenke: Helena Kralji\u010d, predsednica \u017eirije za izbor mire 2026
Nagovor nagrajenk mire 2025: Tanja Petri\u010d, Marija \u0160vajncer
V kulturnem delu sodelujeta:
Ana Kravanja, glasbenica
Rado\u0161 Bol\u010dina, dramski igralec, prvak SNG Nova Gorica
Nagrado mira \u017denski odbor Slovenskega centra Pen \u017ee od leta 2013 podeljuje \u017eenskam za dose\u017eke v literarni ustvarjalnosti in celostni osebnostni dr\u017ei.
Namen nagrade mira je opozoriti na dose\u017eke \u017eensk, ustvarjalk in intelektualk ter s tem razkrivati in problematizirati ute\u010dene diskriminacijske prakse na Slovenskem.
Pozitivni u\u010dinki nagrade mira so po\u010dasi \u017ee vidni tudi v slovenskem prostoru.
Slavnostna podelitev bo potekala ob glasbenem in kulturnem programu z razglasitvijo nominirank in nagrajenke.
Dosedanje nagrajenke so bile: Jolka Mili\u010d (2013), Maja Haderlap (2014), Ksenija Jus (2015), Silvana Paletti in Svetlana Slap\u0161ak (2016), Alenka Jensterle Dole\u017eal (2017), Stanislava Chrobakova Repar (2018), Neda Rusjan Bric (2019), Barbara Korun 2020), Luna J. \u0160ribar (2021), Darinka Kozinc (2022), Jerneja Jezernik (2023), Evelina Umek (2024), Tanja Petri\u010d in Marija \u0160vajncer (2025).
Akademski pevski zbor Tone Tom\u0161i\u010d Univerze v Ljubljani, dirigentka Rahela Duri\u010d
Me\u0161ani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, dirigent Sebastjan Vrhovnik
Komorni zbor Megaron, dirigent Damijan Mo\u010dnik
Zbor Slovenske filharmonije, dirigentka Alenka Podpe\u010dan
Povezovalec in recitator: Jernej Ga\u0161perin
Leto 2026, razgla\u0161eno za Kosovelovo leto, zaznamuje stoletnica smrti pesnika, ki je s svojo izjemno ustvarjalno mo\u010djo odlo\u010dilno zaznamoval slovensko knji\u017eevnost in kulturo. Cankarjev dom ob tej prilo\u017enosti v sodelovanju z Akademskim pevskim zborom Tone Tom\u0161i\u010d Univerze v Ljubljani, Me\u0161anim pevskim zborom Glasbene matice Ljubljana, Komornim zborom Megaron in Zborom Slovenske filharmonije pripravlja koncert vokalne glasbe na besedila Sre\u010dka Kosovela.
V prepletu z recitacijami Kosovelovih pesmi program zdru\u017euje uglasbitve razli\u010dnih generacij slovenskih skladateljev \u2013 od klasikov 20. stoletja do mlaj\u0161ih avtorjev in novitet \u2013 ter sledi \u0161tevilnim obrazom njegovega pesni\u0161kega sveta: kra\u0161ki pokrajini, intimni liri\u010dnosti, eksistencialni ob\u010dutljivosti, pa tudi izraziti ustvarjalni energiji, s katero je zaznamoval slovensko moderno. Poklon velikemu pesniku bo hkrati praznik slovenske zborovske kulture ter \u017eiv dokaz, da Kosovelova beseda sto let po njegovi smrti \u0161e vedno nagovarja, navdihuje in odpira nova umetni\u0161ka obzorja.
Scenarista: Metod Pevec, Olga Michalik
Sodelavec pri scenariju: Vladimir Milo\u0161evi\u0107
Producent: Danijel Ho\u010devar
Direktor fotografije: Metod Pevec
Kamera: Dejan Ulaga, Gaja Naja Rojec
Monta\u017eerka: Olga Michalik
Svetovalec pri monta\u017ei: Ivo Trajkov
Kolorist: Emil Svetlik
Oblikovalec zvoka: Julij Zornik
Produkcija Vertigo Ljubljana
V koprodukciji z RTV Slovenija
V sodelovanju s Filmskim studiom Viba film
Finan\u010dna podpora Slovenski filmski center, javna agencija Republike Slovenije
Re\u017eiser in psihiater se skupaj odpravita v osrednji slovenski zapor na Dobu. Re\u017eiser verjame, da so tam zaprte tudi zgodbe, psihiater verjame, da lahko s svojo metodo psihodrame obsojencem odpre odre\u0161ujo\u010d ustvarjalni prostor in pogled v prihodnost. Osvobojeno ozemlje v zaprtem obmo\u010dju?
\u00bbVsa kazniva dejanja so dobrodo\u0161la.\u00ab Tudi te besede so bile izre\u010dene na avdicijah v centralnem slovenskem zaporu na Dobu. Za poldrugo leto dolg eksperiment s psihiatrom in filmsko kamero so se odlo\u010dili ve\u010dinoma obsojeni za najhuj\u0161a kazniva dejanja: nedovoljena trgovina z drogami, ilegalni prevozi migrantov, oboro\u017eeni ropi, spolni delikti in umori. Skupina zelo razli\u010dnih obsojencev je v dolgem psihodramskem dru\u017eenju prehodila pot od otro\u0161tva do negotove prihodnosti po prestani kazni. Izka\u017ee se, da kriminalna identiteta ni nekaj preprostega, kot se zdi na straneh \u010drne kronike, prav tako je ni mogo\u010de pripisati eni sami osebi. Kriva sta najmanj o\u010de in sin in \u0161e kdo in \u0161e kaj. Obsojeni na 30, 20, 17, 15 ... skupaj 105 let kazni zapora prej ali slej tr\u010dijo ob najgloblje eksistencialno dno. Tam ni denarja, ni gangsterskega ponosa, ni prijateljev, tam je tako malo ali ni\u010d, da se pojavi presenetljiva potreba po duhovnosti in ustvarjalnosti. Tam smo se sre\u010dali.
Vse bolj se mi zdi, da je najbolj\u0161e izhodi\u0161\u010de za dokumentarni film tam, kjer ne\u010desa ne razumem, ampak me to hkrati neustavljivo privla\u010di. Ko sem bil prvi\u010d v zaporu na Dobu, sem sre\u010dal zelo posebne ljudi. Do\u017eivel sem jih kot like, kot junake, ki bi jih rad sam napisal. \u010ce bi znal. \u017divljenje pi\u0161e bolje, zato sem se tja raje vrnil dokumentaristi\u010dno. In seveda tudi avanturisti\u010dno, saj na za\u010detku nisem imel pojma, kdo se bo sploh pridru\u017eil na\u0161emu psihodramskemu in filmskemu interesu. Kdo od teh kriminalcev bo pa \u0161el z nezakritim obrazom in po\u0161tenim zanimanjem na sre\u010danje s psihiatrom in filmsko kamero? Povedati svojo travmo, svoj greh, govoriti o svojem strahu in negotovosti? Pri\u0161li so \u0161tevilni, ostali pa samo tisti, ki bi jih po tem snemanju lahko \u0161tel za svoje prijatelje. Ve\u010dkrat me je spremljal varljiv in neprofesionalen ob\u010dutek, da film tokrat sploh ni bil na prvem mestu.
Metod Pevec
O re\u017eiserju
Metod Pevec, rojen leta 1958 v Ljubljani, je izku\u0161en filmski re\u017eiser in scenarist, pisatelj in igralec. Re\u017eiral je \u0161tevilne igrane in dokumentarne filme, med katerimi izstopajo Carmen (igrani, 1996), Pod njenim oknom (igrani, 2003), Lahko no\u010d, gospodi\u010dna (igrani, 2011), Aleksandrinke (dokumentarni, 2011), Vaje v objemu (igrani, 2012), Dom (dokumentarni, 2015) in Jaz sem Frenk (igrani, 2019). Je prejemnik nagrad zlata arena za re\u017eijo na filmskem festivalu v Pulju leta 2011 in 2020 za najbolj\u0161o re\u017eijo filmov Lahko no\u010d, gospodi\u010dna oziroma Jaz sem Frenk ter ve\u010d nagrad vesna na Festivalu slovenskega filma, med njimi za najbolj\u0161o re\u017eijo filma Vaje v objemu ter za najbolj\u0161a dokumentarna filma Aleksandrinke in Dom leta 2011 in 2015. Leta 2013 je za svoje re\u017eijske dose\u017eke prejel najvi\u0161je slovensko kulturno priznanje, nagrado Pre\u0161ernovega sklada.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Odprtje razstave: petek, 23. oktober 2026, ob 18. uri
Nekateri predmeti prostor zgolj zasedajo, drugi ga ustvarjajo. S svojo pojavnostjo, razmerji in zna\u010dajem dolo\u010dajo njegovo atmosfero, usmerjajo na\u0161e gibanje ter odpirajo mo\u017enosti, ki jih prvotna funkcija ne predvideva. Objekti Primo\u017ea Jeze sodijo med slednje. Njihova izrazita avtorska govorica zdru\u017euje oblikovno iz\u010di\u0161\u010denost, tehnolo\u0161ko inventivnost in svojevrstno ironijo, ki presega pri\u010dakovane re\u0161itve. Vsak izdelek je samostojen prostorski akter, hkrati pa del \u0161ir\u0161ega razmisleka o tem, kako z oblikovanjem vzpostavljati nove na\u010dine uporabe in bivanja.
Razstava predstavlja izbor del iz razli\u010dnih obdobij avtorjevega ustvarjanja. Od posameznih stvaritev do razvitih produktnih dru\u017ein razkriva kontinuiteto snovanja, ki se izmika slogovnim opredelitvam in minljivim trendom. Modernisti\u010dna jasnost se sre\u010duje z eksperimentom, tehni\u010dna natan\u010dnost z domi\u0161ljijo, prepoznavna forma pa z odprtostjo za druga\u010dne interpretacije.
V sredi\u0161\u010du postavitve je Nico Less, ki izhaja iz dedi\u0161\u010dine slovenskega industrijskega oblikovanja ter jo nadgrajuje s sodobnimi materiali, tehnologijami in proizvodnimi pristopi. Poklon Niku Kralju se ne ustavi pri oblikovni referenci, temve\u010d nadaljuje modernisti\u010dno raziskovanje konstrukcijske logike, funkcionalnosti in mo\u017enosti serijske izdelave. \u0160koljka iz termoformiranega filca nadome\u0161\u010da tradicionalno pre\u0161ano vezano plo\u0161\u010do, njena premi\u0161ljena zasnova pa omogo\u010da razvoj razli\u010dnih tipolo\u0161kih in uporabni\u0161kih razli\u010dic. Nico Less tako ni zaklju\u010den izdelek, temve\u010d izhodi\u0161\u010de celovitega pohi\u0161tvenega sistema. Variacije podno\u017eij, proporcev, materialov in namembnosti ustvarjajo dru\u017eino sorodnih kosov, ki ob ohranjanju skupne identitete odgovarjajo na razli\u010dne potrebe sodobnega bivanja. Prav v razmerju med prepoznavno osnovo in svobodo nadaljnjega razvoja se razkriva bistvo Jezovega pristopa: oblikovalska zamisel ni dokon\u010dna re\u0161itev, temve\u010d struktura, ki dopu\u0161\u010da spreminjanje, prilagajanje in nove interpretacije. Ob osrednji kolekciji predstavljeni VE ZOFA, FRANKENSTEIN\u2019S BRIDE in NICO LESS BACKPACK raz\u0161irjajo na\u010dela modularnosti in prilagodljivosti v druge prostorske kontekste, medtem ko eksperimentalni ONEANDHALFMILLIONCHAIR odpira polje svobodnej\u0161ega avtorskega izraza.
Predstavitev v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma ni zasnovana kot kronolo\u0161ki pregled, temve\u010d kot dialog objektov, njihovih tipolo\u0161kih zna\u010dilnosti in izvedbenih variacij. Izrisuje ustvarjalno prakso, ki svoje identitete ne gradi na dokon\u010dnosti forme, temve\u010d na sposobnosti njenega nadaljnjega preoblikovanja.
OBJEKTI tako niso le razstava o pohi\u0161tvu, ampak premislek o predmetih, ki presegajo neposredno uporabnost. O oblikovanju, ki ne predpisuje \u017eivljenja, temve\u010d mu pu\u0161\u010da prostor.
Avtor razstave: Primo\u017e Jeza (PRIMOZJEZASTUDIO)
Prostorska zasnova in oblikovanje razstave: PRIMOZJEZASTUDIO in KABINET01
Vodja projekta: Ana Miklav\u017e, KABINET01
Vodja razstavnega programa CD: Katarina Hergouth
Organizacija razstave CD: Katja Ogrin in Damjan Gorenjc
Odnosi z javnostmi CD: Zvezdana Lazar Bursa\u0107
Postavitev razstave: tehni\u010dna ekipa Cankarjevega doma: Cankarjev dom technical team
Ob odprtju: predstavitev monografije Primo\u017e Jeza, OBJEKTI
Oblikovanje monografije: Jaka Rozman, KABINET01
Produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center; Dru\u0161tvo oblikovalcev Slovenije
Koprodukcija: Center za kreativnost
Od 9. leta
Trajanje: 50 min
Lisi\u010dja luna je mladinska opera, ki nas popelje v skrivnostni Zimzeleni gozd, poln otrok, ki se spreminjajo v \u017eivali. Med njimi je tudi trinajstletna Zoja, ki neke no\u010di, osvetljene s polno luno, da bi re\u0161ila svojo muco, spleza na drevo in omahne v globino. \u0160e preden pade, jo prestre\u017ee \u010drni pti\u010d z rogovjem in jo odnese nad kro\u0161nje dreves, globoko v skrivnostni Zimzeleni gozd. Tam se za\u010dne njena \u010darobna pot, na kateri se bo soo\u010dila z izzivi odra\u0161\u010danja in odkrivanja lastne identitete. Po knji\u017eni predlogi Ma\u0161e Ogrizek, z glasbo Mateja Bonina, v koreografiji Ane Pandur, ki je tudi avtorica koncepta in libreta, zgodba raziskuje pogum, prijateljstvo in trenutke, ko je treba narediti korak v neznano.
Uprizoritev zdru\u017euje elemente glasbe, gibanja in improvizacije ter tematizira kontraste med odra\u0161\u010danjem in slovesom, omejevanjem in osvobajanjem. Z zgodbo se povezujejo klju\u010dna vpra\u0161anja odra\u0161\u010danja, do katerih dostopamo z mladinskimi vokali in gibalnim materialom v spremljavi \u0161tirih profesionalnih tolkalcev, ki vseskozi sobivajo na odru in skupaj prikazujejo teme, ki jih odpira zgodba. Mladi junaki se soo\u010dajo z razli\u010dnimi te\u017eavami, kot so zapu\u0161\u010denost, ljubosumje, te\u017eavni odnosi z dru\u017einskimi \u010dlani, ter sprejemajo pomembne \u017eivljenjske odlo\u010ditve, ki jih vodijo do samostojnosti. Te\u017eke in resne teme so obravnavane rahlo\u010dutno, s pravlji\u010dnim pristopom, arhetipskimi liki in naravo, ki jo avtorica prika\u017ee kot zdravilno in varno.
Ana Pandur, avtorica koncepta, koreografije in libreta o navdihujo\u010dem sodelovanju:
\u00bbV teh norih, norih \u010dasih si \u0161tejem v \u010dast in velik privilegij, da lahko kot ekipa, ki jo sestavljajo izjemni ustvarjalci na\u0161ega prostora, ustvarjamo s takim \u0161tevilom tako nadarjenih, predanih, razgledanih mladih ljudi, ki se ne ustra\u0161ijo prav nobenega izziva in imajo presenetljiv vpogled v njih same, pa tudi v nas, odrasle. Res lahko re\u010dem, da je to predstava mladih za mlade.\u00ab
Matej Bonin, avtor glasbe, o o ustvarjalnem procesu:
\u00bbProces je bil nadvse navdihujo\u010d, vendar iskreno tudi zelo naporen. Na odru Linhartove dvorane bodo mladi glasbeniki nastopali tako reko\u010d sami, brez dirigenta \u2013 poleg njih bo na odru \u0161e igralka Mojka Kon\u010dar (ki je tudi v vlogi pevke) in \u0161tirje izvrstni profesionalni tolkalci (Jo\u017ee Bogolin, Jan \u010cibej, Simon Klav\u017ear in Luka Poljanec), kar predstavlja velik zalogaj za koordinacijo na odru in vpliva \u017ee na sam proces vaj. Pevci Glasbene matice Ljubljana so se tako spopadali z glasbeno snovjo vse od januarja, saj morajo celotno opero znati na pamet. Solisti, denimo, na dneve, ko v predstavi ne pojejo solisti\u010dne vloge, sodelujejo v zboru, tako da znajo na pamet dve vlogi, za kar jim lahko izre\u010dem svoj iskreni poklon za tak\u0161no predanost projektu. V bistvu sta mi ravno ustvarjalni proces in delo z mladino najbolj ostala v spominu \u2013 v vseh pogledih so me navdu\u0161ili, \u010desa vse so zmo\u017eni, \u010de le dobijo podporo in zaupanje odraslih.\u00ab
Na odru bodo poleg solistov nastopili tudi mladi pevci Mladinskega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana pod vodstvom zborovodkinje Irme Mo\u010dnik, ki bodo s svojimi glasovi pri\u010darali \u010darobni utrip gozda, medtem ko bodo \u0161tirje tolkalci ustvarjali zvo\u010dni svet narave in lunine skrivnosti.
Uprizoritev se bo dotaknila tudi teme trajnosti. V okviru ozave\u0161\u010danja o podnebnih spremembah bodo vsi kostumi reciklirani in narejeni iz obstoje\u010dih materialov. Predstava s tem ne le ustvarja umetni\u0161ko do\u017eivetje, ampak tudi aktivno spodbuja k odgovornemu ravnanju z okoljem.
Lisi\u010dja luna ni le predstava o odra\u0161\u010danju, temve\u010d tudi poziv k zavedanju sebe, okolja in pomembnosti odlo\u010ditve za trajnostno prihodnost.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Odprtje razstave: petek, 23. oktober 2026, ob 18. uri
Nekateri predmeti prostor zgolj zasedajo, drugi ga ustvarjajo. S svojo pojavnostjo, razmerji in zna\u010dajem dolo\u010dajo njegovo atmosfero, usmerjajo na\u0161e gibanje ter odpirajo mo\u017enosti, ki jih prvotna funkcija ne predvideva. Objekti Primo\u017ea Jeze sodijo med slednje. Njihova izrazita avtorska govorica zdru\u017euje oblikovno iz\u010di\u0161\u010denost, tehnolo\u0161ko inventivnost in svojevrstno ironijo, ki presega pri\u010dakovane re\u0161itve. Vsak izdelek je samostojen prostorski akter, hkrati pa del \u0161ir\u0161ega razmisleka o tem, kako z oblikovanjem vzpostavljati nove na\u010dine uporabe in bivanja.
Razstava predstavlja izbor del iz razli\u010dnih obdobij avtorjevega ustvarjanja. Od posameznih stvaritev do razvitih produktnih dru\u017ein razkriva kontinuiteto snovanja, ki se izmika slogovnim opredelitvam in minljivim trendom. Modernisti\u010dna jasnost se sre\u010duje z eksperimentom, tehni\u010dna natan\u010dnost z domi\u0161ljijo, prepoznavna forma pa z odprtostjo za druga\u010dne interpretacije.
V sredi\u0161\u010du postavitve je Nico Less, ki izhaja iz dedi\u0161\u010dine slovenskega industrijskega oblikovanja ter jo nadgrajuje s sodobnimi materiali, tehnologijami in proizvodnimi pristopi. Poklon Niku Kralju se ne ustavi pri oblikovni referenci, temve\u010d nadaljuje modernisti\u010dno raziskovanje konstrukcijske logike, funkcionalnosti in mo\u017enosti serijske izdelave. \u0160koljka iz termoformiranega filca nadome\u0161\u010da tradicionalno pre\u0161ano vezano plo\u0161\u010do, njena premi\u0161ljena zasnova pa omogo\u010da razvoj razli\u010dnih tipolo\u0161kih in uporabni\u0161kih razli\u010dic. Nico Less tako ni zaklju\u010den izdelek, temve\u010d izhodi\u0161\u010de celovitega pohi\u0161tvenega sistema. Variacije podno\u017eij, proporcev, materialov in namembnosti ustvarjajo dru\u017eino sorodnih kosov, ki ob ohranjanju skupne identitete odgovarjajo na razli\u010dne potrebe sodobnega bivanja. Prav v razmerju med prepoznavno osnovo in svobodo nadaljnjega razvoja se razkriva bistvo Jezovega pristopa: oblikovalska zamisel ni dokon\u010dna re\u0161itev, temve\u010d struktura, ki dopu\u0161\u010da spreminjanje, prilagajanje in nove interpretacije. Ob osrednji kolekciji predstavljeni VE ZOFA, FRANKENSTEIN\u2019S BRIDE in NICO LESS BACKPACK raz\u0161irjajo na\u010dela modularnosti in prilagodljivosti v druge prostorske kontekste, medtem ko eksperimentalni ONEANDHALFMILLIONCHAIR odpira polje svobodnej\u0161ega avtorskega izraza.
Predstavitev v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma ni zasnovana kot kronolo\u0161ki pregled, temve\u010d kot dialog objektov, njihovih tipolo\u0161kih zna\u010dilnosti in izvedbenih variacij. Izrisuje ustvarjalno prakso, ki svoje identitete ne gradi na dokon\u010dnosti forme, temve\u010d na sposobnosti njenega nadaljnjega preoblikovanja.
OBJEKTI tako niso le razstava o pohi\u0161tvu, ampak premislek o predmetih, ki presegajo neposredno uporabnost. O oblikovanju, ki ne predpisuje \u017eivljenja, temve\u010d mu pu\u0161\u010da prostor.
Avtor razstave: Primo\u017e Jeza (PRIMOZJEZASTUDIO)
Prostorska zasnova in oblikovanje razstave: PRIMOZJEZASTUDIO in KABINET01
Vodja projekta: Ana Miklav\u017e, KABINET01
Vodja razstavnega programa CD: Katarina Hergouth
Organizacija razstave CD: Katja Ogrin in Damjan Gorenjc
Odnosi z javnostmi CD: Zvezdana Lazar Bursa\u0107
Postavitev razstave: tehni\u010dna ekipa Cankarjevega doma: Cankarjev dom technical team
Ob odprtju: predstavitev monografije Primo\u017e Jeza, OBJEKTI
Oblikovanje monografije: Jaka Rozman, KABINET01
Produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center; Dru\u0161tvo oblikovalcev Slovenije
Koprodukcija: Center za kreativnost
Svoj nastop na drugem tradicionalnem vele\u0161ovu ob Bojanu Emer\u0161i\u010du in Vidu Vali\u010du je moral zaradi zdravstvenih razlogov odpovedati Jurij Zrnec. Namesto njega bo nastopil Tilen Arta\u010d, ki se mu bo pridru\u017eil Robert Petan.
\u010caka nas nekaj \u010dez dve uri \u010diste zabave, smeha in sprostitve! Samo enkrat in edinkrat v Gallusovi dvorani. Trije veliki: komiki, igralci, performerji \u2013 na istem velikem odru pred razprodano Gallusovo dvorano z zgodbami iz svojega \u017eivljenja in \u017eivljenja drugih: brez filtra in dlake na jeziku. Nikomur in ni\u010demur ne bo prizane\u0161eno. Iskreno in brezkompromisno duhovito.
*
Dogodek je bil iz 19. aprila prestavljen na nedeljo, 25. oktobra.
Za nov datum veljajo iste vstopnice (in sede\u017eni red).
\u010ce vam nov termin predstave ne ustreza, vam izdamo dobropis ali vrnemo kupino. V tem primeru nam, prosimo, posredujte e-vstopnico ali sken vstopnice na vstopnice@cd-cc.si ter pripi\u0161ite svoj TRR.Vnaprej hvala za razumevanje.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"Razstava ob 100. obletnici smrti Sre\u010dka Kosovela (Kosovelovo leto 2026)","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/kozmos-kosovel","node_id":"7881","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija CD","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/CD%20manjs%CC%8Ca%20margina_nov.jpg","price":"8,00 EUR","full_description":"\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
Odprtje razstave: petek, 23. oktober 2026, ob 18. uri
Nekateri predmeti prostor zgolj zasedajo, drugi ga ustvarjajo. S svojo pojavnostjo, razmerji in zna\u010dajem dolo\u010dajo njegovo atmosfero, usmerjajo na\u0161e gibanje ter odpirajo mo\u017enosti, ki jih prvotna funkcija ne predvideva. Objekti Primo\u017ea Jeze sodijo med slednje. Njihova izrazita avtorska govorica zdru\u017euje oblikovno iz\u010di\u0161\u010denost, tehnolo\u0161ko inventivnost in svojevrstno ironijo, ki presega pri\u010dakovane re\u0161itve. Vsak izdelek je samostojen prostorski akter, hkrati pa del \u0161ir\u0161ega razmisleka o tem, kako z oblikovanjem vzpostavljati nove na\u010dine uporabe in bivanja.
Razstava predstavlja izbor del iz razli\u010dnih obdobij avtorjevega ustvarjanja. Od posameznih stvaritev do razvitih produktnih dru\u017ein razkriva kontinuiteto snovanja, ki se izmika slogovnim opredelitvam in minljivim trendom. Modernisti\u010dna jasnost se sre\u010duje z eksperimentom, tehni\u010dna natan\u010dnost z domi\u0161ljijo, prepoznavna forma pa z odprtostjo za druga\u010dne interpretacije.
V sredi\u0161\u010du postavitve je Nico Less, ki izhaja iz dedi\u0161\u010dine slovenskega industrijskega oblikovanja ter jo nadgrajuje s sodobnimi materiali, tehnologijami in proizvodnimi pristopi. Poklon Niku Kralju se ne ustavi pri oblikovni referenci, temve\u010d nadaljuje modernisti\u010dno raziskovanje konstrukcijske logike, funkcionalnosti in mo\u017enosti serijske izdelave. \u0160koljka iz termoformiranega filca nadome\u0161\u010da tradicionalno pre\u0161ano vezano plo\u0161\u010do, njena premi\u0161ljena zasnova pa omogo\u010da razvoj razli\u010dnih tipolo\u0161kih in uporabni\u0161kih razli\u010dic. Nico Less tako ni zaklju\u010den izdelek, temve\u010d izhodi\u0161\u010de celovitega pohi\u0161tvenega sistema. Variacije podno\u017eij, proporcev, materialov in namembnosti ustvarjajo dru\u017eino sorodnih kosov, ki ob ohranjanju skupne identitete odgovarjajo na razli\u010dne potrebe sodobnega bivanja. Prav v razmerju med prepoznavno osnovo in svobodo nadaljnjega razvoja se razkriva bistvo Jezovega pristopa: oblikovalska zamisel ni dokon\u010dna re\u0161itev, temve\u010d struktura, ki dopu\u0161\u010da spreminjanje, prilagajanje in nove interpretacije. Ob osrednji kolekciji predstavljeni VE ZOFA, FRANKENSTEIN\u2019S BRIDE in NICO LESS BACKPACK raz\u0161irjajo na\u010dela modularnosti in prilagodljivosti v druge prostorske kontekste, medtem ko eksperimentalni ONEANDHALFMILLIONCHAIR odpira polje svobodnej\u0161ega avtorskega izraza.
Predstavitev v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma ni zasnovana kot kronolo\u0161ki pregled, temve\u010d kot dialog objektov, njihovih tipolo\u0161kih zna\u010dilnosti in izvedbenih variacij. Izrisuje ustvarjalno prakso, ki svoje identitete ne gradi na dokon\u010dnosti forme, temve\u010d na sposobnosti njenega nadaljnjega preoblikovanja.
OBJEKTI tako niso le razstava o pohi\u0161tvu, ampak premislek o predmetih, ki presegajo neposredno uporabnost. O oblikovanju, ki ne predpisuje \u017eivljenja, temve\u010d mu pu\u0161\u010da prostor.
Avtor razstave: Primo\u017e Jeza (PRIMOZJEZASTUDIO)
Prostorska zasnova in oblikovanje razstave: PRIMOZJEZASTUDIO in KABINET01
Vodja projekta: Ana Miklav\u017e, KABINET01
Vodja razstavnega programa CD: Katarina Hergouth
Organizacija razstave CD: Katja Ogrin in Damjan Gorenjc
Odnosi z javnostmi CD: Zvezdana Lazar Bursa\u0107
Postavitev razstave: tehni\u010dna ekipa Cankarjevega doma: Cankarjev dom technical team
Ob odprtju: predstavitev monografije Primo\u017e Jeza, OBJEKTI
Oblikovanje monografije: Jaka Rozman, KABINET01
Produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center; Dru\u0161tvo oblikovalcev Slovenije
Koprodukcija: Center za kreativnost
Vabljeni na literarni ve\u010der s Tonetom Partlji\u010dem ob izidu nadaljevanja biografije o Pre\u017eihovem Vorancu. S pisateljem se bo pogovarjal Primo\u017e Sturman.
V drugi knjigi Toneta Partlji\u010da po motivih iz \u017eivljenja koro\u0161kega pisatelja in komunisti\u010dnega idealista Pre\u017eihovega Voranca spet sre\u010damo na Strojni \u2013 z mejo za hrbtom in vsem, kar ljubi, na drugi strani. Za njim bo pri\u0161el kov\u010dek z rokopisom Doberdoba, ki ga pred izdajo \u010daka razburljiva usoda. Za\u010denja se dolgo obdobje ilegalnega \u017eivljenja med Dunajem, Berlinom in Parizom, vedno z mislijo na Micko, h\u010derki in mater za Ur\u0161ljo, z la\u017enim potnim listom v \u017eepu. Na slavnem kongresu Kominterne v Moskvi se\u017ee v roko Stalinu, toda iluzija o idealni Rusiji po\u010dasi razpada. V Parizu postane Titova desna roka, vendar kmalu odkrije, da novi \u010das ni naklonjen starim komunistom. Vojna leta s tabori\u0161\u010dno izku\u0161njo mu znova zlomijo du\u0161o. Iz Mauthausna se vrne z besedami: \u00bbSem videl, da je \u010dlovek zver, o zvereh pa ne bom pisal ...\u00ab A vseeno ne neha pisati. Partlji\u010d s humorjem, ob\u010dasno ironijo in toplino zaokro\u017ei romaneskni portret zavednega Koro\u0161ca, ki pred prezgodnjim koncem svojega \u017eivljenja \u0161e do\u010daka, da v Kotljah zasvetijo elektri\u010dne lu\u010di.
Tone Partlji\u010d (1940), v Mariboru rojeni pisatelj, je za\u010del pisati kot dvajsetletnik v \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja, ko je ustvarjal predvsem kraj\u0161o socialno prozo. Ko se je odpravil v mestni gledali\u0161ki svet, pa je napisal okoli trideset uspe\u0161nih gledali\u0161kih komedij, nekatere (\u0160\u010duke pa ni, En dan resnic, Moj ata, socialisti\u010dni kulak) so igrali po vsej Jugoslaviji. Za igro Moj ata, socialisti\u010dni kulak je prejel Grumovo nagrado, za ves komedijski opus pa edini doslej Pre\u0161ernovo nagrado za \u017eivljenjsko delo \u2013 gotovo zaslu\u017eeno, saj je najte\u017eje nasmejati vedno malce \u017ealostne in nekolikanj jezne Slovence. Nekaj navdiha je dobil tudi v \u010dasu, ko je bil dr\u017eavni poslanec. Odkar je upokojen, pi\u0161e obse\u017enej\u0161a prozna dela, najraje romane. \u0160e vedno je poro\u010den z Milko.
Klub CD, brezpla\u010dne vstopnice
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Odprtje razstave: petek, 23. oktober 2026, ob 18. uri
Nekateri predmeti prostor zgolj zasedajo, drugi ga ustvarjajo. S svojo pojavnostjo, razmerji in zna\u010dajem dolo\u010dajo njegovo atmosfero, usmerjajo na\u0161e gibanje ter odpirajo mo\u017enosti, ki jih prvotna funkcija ne predvideva. Objekti Primo\u017ea Jeze sodijo med slednje. Njihova izrazita avtorska govorica zdru\u017euje oblikovno iz\u010di\u0161\u010denost, tehnolo\u0161ko inventivnost in svojevrstno ironijo, ki presega pri\u010dakovane re\u0161itve. Vsak izdelek je samostojen prostorski akter, hkrati pa del \u0161ir\u0161ega razmisleka o tem, kako z oblikovanjem vzpostavljati nove na\u010dine uporabe in bivanja.
Razstava predstavlja izbor del iz razli\u010dnih obdobij avtorjevega ustvarjanja. Od posameznih stvaritev do razvitih produktnih dru\u017ein razkriva kontinuiteto snovanja, ki se izmika slogovnim opredelitvam in minljivim trendom. Modernisti\u010dna jasnost se sre\u010duje z eksperimentom, tehni\u010dna natan\u010dnost z domi\u0161ljijo, prepoznavna forma pa z odprtostjo za druga\u010dne interpretacije.
V sredi\u0161\u010du postavitve je Nico Less, ki izhaja iz dedi\u0161\u010dine slovenskega industrijskega oblikovanja ter jo nadgrajuje s sodobnimi materiali, tehnologijami in proizvodnimi pristopi. Poklon Niku Kralju se ne ustavi pri oblikovni referenci, temve\u010d nadaljuje modernisti\u010dno raziskovanje konstrukcijske logike, funkcionalnosti in mo\u017enosti serijske izdelave. \u0160koljka iz termoformiranega filca nadome\u0161\u010da tradicionalno pre\u0161ano vezano plo\u0161\u010do, njena premi\u0161ljena zasnova pa omogo\u010da razvoj razli\u010dnih tipolo\u0161kih in uporabni\u0161kih razli\u010dic. Nico Less tako ni zaklju\u010den izdelek, temve\u010d izhodi\u0161\u010de celovitega pohi\u0161tvenega sistema. Variacije podno\u017eij, proporcev, materialov in namembnosti ustvarjajo dru\u017eino sorodnih kosov, ki ob ohranjanju skupne identitete odgovarjajo na razli\u010dne potrebe sodobnega bivanja. Prav v razmerju med prepoznavno osnovo in svobodo nadaljnjega razvoja se razkriva bistvo Jezovega pristopa: oblikovalska zamisel ni dokon\u010dna re\u0161itev, temve\u010d struktura, ki dopu\u0161\u010da spreminjanje, prilagajanje in nove interpretacije. Ob osrednji kolekciji predstavljeni VE ZOFA, FRANKENSTEIN\u2019S BRIDE in NICO LESS BACKPACK raz\u0161irjajo na\u010dela modularnosti in prilagodljivosti v druge prostorske kontekste, medtem ko eksperimentalni ONEANDHALFMILLIONCHAIR odpira polje svobodnej\u0161ega avtorskega izraza.
Predstavitev v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma ni zasnovana kot kronolo\u0161ki pregled, temve\u010d kot dialog objektov, njihovih tipolo\u0161kih zna\u010dilnosti in izvedbenih variacij. Izrisuje ustvarjalno prakso, ki svoje identitete ne gradi na dokon\u010dnosti forme, temve\u010d na sposobnosti njenega nadaljnjega preoblikovanja.
OBJEKTI tako niso le razstava o pohi\u0161tvu, ampak premislek o predmetih, ki presegajo neposredno uporabnost. O oblikovanju, ki ne predpisuje \u017eivljenja, temve\u010d mu pu\u0161\u010da prostor.
Avtor razstave: Primo\u017e Jeza (PRIMOZJEZASTUDIO)
Prostorska zasnova in oblikovanje razstave: PRIMOZJEZASTUDIO in KABINET01
Vodja projekta: Ana Miklav\u017e, KABINET01
Vodja razstavnega programa CD: Katarina Hergouth
Organizacija razstave CD: Katja Ogrin in Damjan Gorenjc
Odnosi z javnostmi CD: Zvezdana Lazar Bursa\u0107
Postavitev razstave: tehni\u010dna ekipa Cankarjevega doma: Cankarjev dom technical team
Ob odprtju: predstavitev monografije Primo\u017e Jeza, OBJEKTI
Oblikovanje monografije: Jaka Rozman, KABINET01
Produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center; Dru\u0161tvo oblikovalcev Slovenije
Koprodukcija: Center za kreativnost
Trajanje: 90 minut
Sylvie Courvoisier, klavir; Ned Rothenberg, klarinet, alt saksofon, \u0161akuha\u010di;Nasheet Waits, bobni
Pianistka Sylvie Courvoisier, pihalec Ned Rothenberg in bobnar Nasheet Waits \u2013 priznani in iskani newyor\u0161ki improvizatorji \u2013 tvorijo trio Shortcuts, ki ga upravljajo skupaj, pri tem pa \u010drpajo iz tradicije progresivnega jazza od Ornetta do Zorna (da ne omenjamo modernisti\u010dne komorne glasbe in medkulturnih pristopov). Pri skupini Shortcuts abstrakcijo bla\u017ei zemeljskost, eksperimentalne teksture so polne ritmi\u010dne globine in harmoni\u010dne svobodomiselnosti, kar glasbi daje groove in melodijo, onkraj kli\u0161ejev. \u00bbPihala, klavir in bobni tvorijo razmeroma neobi\u010dajen trio in ker nimamo basista, imava z Nedom ve\u010d prostora za igranje v ni\u017ejem registru, prav tako pa to Nasheetu daje ve\u010d svobode pri igranju na bas bobnu,\u00ab je medigro tria opisala Courvoisier. V svojem \u00bbosnovnem\u00ab triu z basistom Drewom Gressom in bobnarjem Kennyjem Wollesenom je na Cankarjevih torkih nastopila predlani, tokratna zasedba pa je zaradi troglavega vodstva \u0161e bolj vznemirljiva in nepredvidljiva.
\u0160vicarska pianistka, ki je dodobra naturalizirana Newyor\u010danka, sicer vodi ve\u010d glasbenih skupin, med drugimi elektri\u010dni, ambientalni ansambel Chimaera in kvartet Almathea z vibrafonistko Patricio Brennan, ki je s svojim septetom nastopila na poletnem Jazz festivalu Ljubljana. Skupaj imata tudi duo \u2013 obliko ustvarjanja, ki ji je Courvoisier zelo naklonjena, saj ga razvija tudi s kitaristko Mary Halvorson in trobenta\u010dem Wadado Leom Smithom.
Rothenberga \u2013 virtuoza na klarinetu, alt saksofonu in flavti \u0161akuha\u010di \u2013 so mediji DownBeat, L.A. Weekly in Boston Globe razglasili za zvo\u010dnega inovatorja. The New York Times je hvalil njegovo \u00bbskoraj versko osredoto\u010denost\u00ab na solisti\u010dnih nastopih, v svoje zasedbe pa ga vabijo tudi Evan Parker, John Zorn, Sainkho Namchylak in Katsuya Yokoyama.
Waits se uvr\u0161\u010da med najbolj iskane bobnarje na newyor\u0161ki sceni, ki jih odlikujejo strast, zanos in domiselnost, s katero glasbi dodaja, \u00bbkar glasba sama zahteva\u00ab, vedno pa vnese tudi element nepredvidljivosti. Je \u010dlan ve\u010d kolektivov, od The Bandwagon z Jasonom Moranom, Third Eye in Blood Brothers z Abrahamom Burtonom, ter Tarbaby, s katerim je ob gostu Davidu Murrayu nastopil lani na Jazz festivalu Ljubljana.
Rothenberg je privla\u010dnost tria opisal takole: \u00bbNekateri ansambli temeljijo na enotnosti zvoka, ta pa se razteza med tremi razli\u010dnimi svetovi, tako stilisti\u010dno kot zvo\u010dno, ki med seboj sodelujejo. Sylvie se pona\u0161a s klasi\u010dno ob\u010dutljivostjo, jaz sem bolj naklonjen glasbam sveta, to pa je zabavno za Nasheeta in ga spodbuja, da uporablja druga\u010den glasbeni besednjak kot v bolj tipi\u010dnem triu svobodnega jazza. Obiskovalci torej lahko prisluhnejo temu, kar upamo, da je zanimiv, intimen pogovor med tremi sorodnimi du\u0161ami.\u00ab
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Odprtje razstave: petek, 23. oktober 2026, ob 18. uri
Nekateri predmeti prostor zgolj zasedajo, drugi ga ustvarjajo. S svojo pojavnostjo, razmerji in zna\u010dajem dolo\u010dajo njegovo atmosfero, usmerjajo na\u0161e gibanje ter odpirajo mo\u017enosti, ki jih prvotna funkcija ne predvideva. Objekti Primo\u017ea Jeze sodijo med slednje. Njihova izrazita avtorska govorica zdru\u017euje oblikovno iz\u010di\u0161\u010denost, tehnolo\u0161ko inventivnost in svojevrstno ironijo, ki presega pri\u010dakovane re\u0161itve. Vsak izdelek je samostojen prostorski akter, hkrati pa del \u0161ir\u0161ega razmisleka o tem, kako z oblikovanjem vzpostavljati nove na\u010dine uporabe in bivanja.
Razstava predstavlja izbor del iz razli\u010dnih obdobij avtorjevega ustvarjanja. Od posameznih stvaritev do razvitih produktnih dru\u017ein razkriva kontinuiteto snovanja, ki se izmika slogovnim opredelitvam in minljivim trendom. Modernisti\u010dna jasnost se sre\u010duje z eksperimentom, tehni\u010dna natan\u010dnost z domi\u0161ljijo, prepoznavna forma pa z odprtostjo za druga\u010dne interpretacije.
V sredi\u0161\u010du postavitve je Nico Less, ki izhaja iz dedi\u0161\u010dine slovenskega industrijskega oblikovanja ter jo nadgrajuje s sodobnimi materiali, tehnologijami in proizvodnimi pristopi. Poklon Niku Kralju se ne ustavi pri oblikovni referenci, temve\u010d nadaljuje modernisti\u010dno raziskovanje konstrukcijske logike, funkcionalnosti in mo\u017enosti serijske izdelave. \u0160koljka iz termoformiranega filca nadome\u0161\u010da tradicionalno pre\u0161ano vezano plo\u0161\u010do, njena premi\u0161ljena zasnova pa omogo\u010da razvoj razli\u010dnih tipolo\u0161kih in uporabni\u0161kih razli\u010dic. Nico Less tako ni zaklju\u010den izdelek, temve\u010d izhodi\u0161\u010de celovitega pohi\u0161tvenega sistema. Variacije podno\u017eij, proporcev, materialov in namembnosti ustvarjajo dru\u017eino sorodnih kosov, ki ob ohranjanju skupne identitete odgovarjajo na razli\u010dne potrebe sodobnega bivanja. Prav v razmerju med prepoznavno osnovo in svobodo nadaljnjega razvoja se razkriva bistvo Jezovega pristopa: oblikovalska zamisel ni dokon\u010dna re\u0161itev, temve\u010d struktura, ki dopu\u0161\u010da spreminjanje, prilagajanje in nove interpretacije. Ob osrednji kolekciji predstavljeni VE ZOFA, FRANKENSTEIN\u2019S BRIDE in NICO LESS BACKPACK raz\u0161irjajo na\u010dela modularnosti in prilagodljivosti v druge prostorske kontekste, medtem ko eksperimentalni ONEANDHALFMILLIONCHAIR odpira polje svobodnej\u0161ega avtorskega izraza.
Predstavitev v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma ni zasnovana kot kronolo\u0161ki pregled, temve\u010d kot dialog objektov, njihovih tipolo\u0161kih zna\u010dilnosti in izvedbenih variacij. Izrisuje ustvarjalno prakso, ki svoje identitete ne gradi na dokon\u010dnosti forme, temve\u010d na sposobnosti njenega nadaljnjega preoblikovanja.
OBJEKTI tako niso le razstava o pohi\u0161tvu, ampak premislek o predmetih, ki presegajo neposredno uporabnost. O oblikovanju, ki ne predpisuje \u017eivljenja, temve\u010d mu pu\u0161\u010da prostor.
Avtor razstave: Primo\u017e Jeza (PRIMOZJEZASTUDIO)
Prostorska zasnova in oblikovanje razstave: PRIMOZJEZASTUDIO in KABINET01
Vodja projekta: Ana Miklav\u017e, KABINET01
Vodja razstavnega programa CD: Katarina Hergouth
Organizacija razstave CD: Katja Ogrin in Damjan Gorenjc
Odnosi z javnostmi CD: Zvezdana Lazar Bursa\u0107
Postavitev razstave: tehni\u010dna ekipa Cankarjevega doma: Cankarjev dom technical team
Ob odprtju: predstavitev monografije Primo\u017e Jeza, OBJEKTI
Oblikovanje monografije: Jaka Rozman, KABINET01
Produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center; Dru\u0161tvo oblikovalcev Slovenije
Koprodukcija: Center za kreativnost
Okrogla miza se navezuje na razstavo Lisa Hopf in Elias Holzknecht: Ontologija premenljive se krajine.
Pogovor z gostoma in kuratorjem razstave Jernejem \u010cu\u010dkom Gerbcem bo moderirala Ma\u0161a \u017dek\u0161.
Ko govorimo o krajini, govorimo hkrati o prostoru in pogledu, ki ta prostor izrezuje in osmi\u0161lja. Krajina je lahko zemljepisna danost, dru\u017ebeni konstrukt, umetnostnozgodovinski motiv ali polje projekcij, spomina in simbolnih pomenov. Nastaja nekje med prostorom in njegovo podobo, med tistim pred nami in na\u010dini, kako to razumemo in upodabljamo. Na\u0161 odnos do \u017eivljenjskega prostora se nenehno spreminja. Preoblikujemo ga, naseljujemo, uporabljamo in interpretiramo, obenem pa tudi prostor dolo\u010da na\u010dine, kako ga lahko zaznavamo. Krajina zato ni povsem negibna kulisa, temve\u010d spremenljivo razmerje med naravnim in kulturnim, materialnim in simbolnim \u2013 med okoljem in pogledom.
Okrogla miza z Magdaleno Grmek, Aleksijem Kobalom in kuratorjem razstave Jernejem \u010cu\u010dkom Gerbcem bo vpra\u0161anja krajine premaknila iz razstavnega prostora v polje pogovora \u2013 med teorijo, umetni\u0161ko prakso in neposredno izku\u0161njo ustvarjanja podob. Nadaljevala bo premislek o tem, kaj krajino vzpostavlja, kje se oblikuje njen pomen in kako se udejanja v vizualni umetnosti.
V sodelovanju z Zavodom Membrana.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Odprtje razstave: petek, 23. oktober 2026, ob 18. uri
Nekateri predmeti prostor zgolj zasedajo, drugi ga ustvarjajo. S svojo pojavnostjo, razmerji in zna\u010dajem dolo\u010dajo njegovo atmosfero, usmerjajo na\u0161e gibanje ter odpirajo mo\u017enosti, ki jih prvotna funkcija ne predvideva. Objekti Primo\u017ea Jeze sodijo med slednje. Njihova izrazita avtorska govorica zdru\u017euje oblikovno iz\u010di\u0161\u010denost, tehnolo\u0161ko inventivnost in svojevrstno ironijo, ki presega pri\u010dakovane re\u0161itve. Vsak izdelek je samostojen prostorski akter, hkrati pa del \u0161ir\u0161ega razmisleka o tem, kako z oblikovanjem vzpostavljati nove na\u010dine uporabe in bivanja.
Razstava predstavlja izbor del iz razli\u010dnih obdobij avtorjevega ustvarjanja. Od posameznih stvaritev do razvitih produktnih dru\u017ein razkriva kontinuiteto snovanja, ki se izmika slogovnim opredelitvam in minljivim trendom. Modernisti\u010dna jasnost se sre\u010duje z eksperimentom, tehni\u010dna natan\u010dnost z domi\u0161ljijo, prepoznavna forma pa z odprtostjo za druga\u010dne interpretacije.
V sredi\u0161\u010du postavitve je Nico Less, ki izhaja iz dedi\u0161\u010dine slovenskega industrijskega oblikovanja ter jo nadgrajuje s sodobnimi materiali, tehnologijami in proizvodnimi pristopi. Poklon Niku Kralju se ne ustavi pri oblikovni referenci, temve\u010d nadaljuje modernisti\u010dno raziskovanje konstrukcijske logike, funkcionalnosti in mo\u017enosti serijske izdelave. \u0160koljka iz termoformiranega filca nadome\u0161\u010da tradicionalno pre\u0161ano vezano plo\u0161\u010do, njena premi\u0161ljena zasnova pa omogo\u010da razvoj razli\u010dnih tipolo\u0161kih in uporabni\u0161kih razli\u010dic. Nico Less tako ni zaklju\u010den izdelek, temve\u010d izhodi\u0161\u010de celovitega pohi\u0161tvenega sistema. Variacije podno\u017eij, proporcev, materialov in namembnosti ustvarjajo dru\u017eino sorodnih kosov, ki ob ohranjanju skupne identitete odgovarjajo na razli\u010dne potrebe sodobnega bivanja. Prav v razmerju med prepoznavno osnovo in svobodo nadaljnjega razvoja se razkriva bistvo Jezovega pristopa: oblikovalska zamisel ni dokon\u010dna re\u0161itev, temve\u010d struktura, ki dopu\u0161\u010da spreminjanje, prilagajanje in nove interpretacije. Ob osrednji kolekciji predstavljeni VE ZOFA, FRANKENSTEIN\u2019S BRIDE in NICO LESS BACKPACK raz\u0161irjajo na\u010dela modularnosti in prilagodljivosti v druge prostorske kontekste, medtem ko eksperimentalni ONEANDHALFMILLIONCHAIR odpira polje svobodnej\u0161ega avtorskega izraza.
Predstavitev v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma ni zasnovana kot kronolo\u0161ki pregled, temve\u010d kot dialog objektov, njihovih tipolo\u0161kih zna\u010dilnosti in izvedbenih variacij. Izrisuje ustvarjalno prakso, ki svoje identitete ne gradi na dokon\u010dnosti forme, temve\u010d na sposobnosti njenega nadaljnjega preoblikovanja.
OBJEKTI tako niso le razstava o pohi\u0161tvu, ampak premislek o predmetih, ki presegajo neposredno uporabnost. O oblikovanju, ki ne predpisuje \u017eivljenja, temve\u010d mu pu\u0161\u010da prostor.
Avtor razstave: Primo\u017e Jeza (PRIMOZJEZASTUDIO)
Prostorska zasnova in oblikovanje razstave: PRIMOZJEZASTUDIO in KABINET01
Vodja projekta: Ana Miklav\u017e, KABINET01
Vodja razstavnega programa CD: Katarina Hergouth
Organizacija razstave CD: Katja Ogrin in Damjan Gorenjc
Odnosi z javnostmi CD: Zvezdana Lazar Bursa\u0107
Postavitev razstave: tehni\u010dna ekipa Cankarjevega doma: Cankarjev dom technical team
Ob odprtju: predstavitev monografije Primo\u017e Jeza, OBJEKTI
Oblikovanje monografije: Jaka Rozman, KABINET01
Produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center; Dru\u0161tvo oblikovalcev Slovenije
Koprodukcija: Center za kreativnost
Stopite v svet Sre\u010dka Kosovela skozi zgodbe, ki jih morda \u0161e ne poznate. Na rednih javnih vodenjih vsak \u010detrtek ob 18. uri boste v dru\u017ebi na\u0161ih vodnikov odkrivali presenetljive razse\u017enosti njegovega ustvarjanja in razmi\u0161ljanja.
Razstava Kozmos Kosovel ni le prostor sre\u010devanja z \u017eivljenjem in delom Sre\u010dka Kosovela, temve\u010d tudi \u017eivahno sti\u010di\u0161\u010de idej, pogovorov in novih interpretacij njegove izjemne ustvarjalne zapu\u0161\u010dine. Spremljevalni program obiskovalcem vseh generacij omogo\u010da, da na razli\u010dne na\u010dine vstopijo v pesnikov svet, ki je s svojo vizijo presegal \u010das in prostor.
Zaradi omejenega \u0161tevila mest so prijave na vodenje obvezne.
Vljudno prosimo, da po\u0161ljete prijavo na e-naslov prijave@cd-cc.si najpozneje do 14. ure na dan dogodka.
Udele\u017eba na vodenju je mo\u017ena le s potrjeno prijavo, ki jo boste prejeli po e-po\u0161ti.
Vstopnina:
Cena vstopnice: 8, 6* EUR (* za mlaj\u0161e od 25 in starej\u0161e od 65 let in upokojence)
BREZ dopla\u010dila za vodenje
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Odprtje razstave: petek, 23. oktober 2026, ob 18. uri
Nekateri predmeti prostor zgolj zasedajo, drugi ga ustvarjajo. S svojo pojavnostjo, razmerji in zna\u010dajem dolo\u010dajo njegovo atmosfero, usmerjajo na\u0161e gibanje ter odpirajo mo\u017enosti, ki jih prvotna funkcija ne predvideva. Objekti Primo\u017ea Jeze sodijo med slednje. Njihova izrazita avtorska govorica zdru\u017euje oblikovno iz\u010di\u0161\u010denost, tehnolo\u0161ko inventivnost in svojevrstno ironijo, ki presega pri\u010dakovane re\u0161itve. Vsak izdelek je samostojen prostorski akter, hkrati pa del \u0161ir\u0161ega razmisleka o tem, kako z oblikovanjem vzpostavljati nove na\u010dine uporabe in bivanja.
Razstava predstavlja izbor del iz razli\u010dnih obdobij avtorjevega ustvarjanja. Od posameznih stvaritev do razvitih produktnih dru\u017ein razkriva kontinuiteto snovanja, ki se izmika slogovnim opredelitvam in minljivim trendom. Modernisti\u010dna jasnost se sre\u010duje z eksperimentom, tehni\u010dna natan\u010dnost z domi\u0161ljijo, prepoznavna forma pa z odprtostjo za druga\u010dne interpretacije.
V sredi\u0161\u010du postavitve je Nico Less, ki izhaja iz dedi\u0161\u010dine slovenskega industrijskega oblikovanja ter jo nadgrajuje s sodobnimi materiali, tehnologijami in proizvodnimi pristopi. Poklon Niku Kralju se ne ustavi pri oblikovni referenci, temve\u010d nadaljuje modernisti\u010dno raziskovanje konstrukcijske logike, funkcionalnosti in mo\u017enosti serijske izdelave. \u0160koljka iz termoformiranega filca nadome\u0161\u010da tradicionalno pre\u0161ano vezano plo\u0161\u010do, njena premi\u0161ljena zasnova pa omogo\u010da razvoj razli\u010dnih tipolo\u0161kih in uporabni\u0161kih razli\u010dic. Nico Less tako ni zaklju\u010den izdelek, temve\u010d izhodi\u0161\u010de celovitega pohi\u0161tvenega sistema. Variacije podno\u017eij, proporcev, materialov in namembnosti ustvarjajo dru\u017eino sorodnih kosov, ki ob ohranjanju skupne identitete odgovarjajo na razli\u010dne potrebe sodobnega bivanja. Prav v razmerju med prepoznavno osnovo in svobodo nadaljnjega razvoja se razkriva bistvo Jezovega pristopa: oblikovalska zamisel ni dokon\u010dna re\u0161itev, temve\u010d struktura, ki dopu\u0161\u010da spreminjanje, prilagajanje in nove interpretacije. Ob osrednji kolekciji predstavljeni VE ZOFA, FRANKENSTEIN\u2019S BRIDE in NICO LESS BACKPACK raz\u0161irjajo na\u010dela modularnosti in prilagodljivosti v druge prostorske kontekste, medtem ko eksperimentalni ONEANDHALFMILLIONCHAIR odpira polje svobodnej\u0161ega avtorskega izraza.
Predstavitev v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma ni zasnovana kot kronolo\u0161ki pregled, temve\u010d kot dialog objektov, njihovih tipolo\u0161kih zna\u010dilnosti in izvedbenih variacij. Izrisuje ustvarjalno prakso, ki svoje identitete ne gradi na dokon\u010dnosti forme, temve\u010d na sposobnosti njenega nadaljnjega preoblikovanja.
OBJEKTI tako niso le razstava o pohi\u0161tvu, ampak premislek o predmetih, ki presegajo neposredno uporabnost. O oblikovanju, ki ne predpisuje \u017eivljenja, temve\u010d mu pu\u0161\u010da prostor.
Avtor razstave: Primo\u017e Jeza (PRIMOZJEZASTUDIO)
Prostorska zasnova in oblikovanje razstave: PRIMOZJEZASTUDIO in KABINET01
Vodja projekta: Ana Miklav\u017e, KABINET01
Vodja razstavnega programa CD: Katarina Hergouth
Organizacija razstave CD: Katja Ogrin in Damjan Gorenjc
Odnosi z javnostmi CD: Zvezdana Lazar Bursa\u0107
Postavitev razstave: tehni\u010dna ekipa Cankarjevega doma: Cankarjev dom technical team
Ob odprtju: predstavitev monografije Primo\u017e Jeza, OBJEKTI
Oblikovanje monografije: Jaka Rozman, KABINET01
Produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center; Dru\u0161tvo oblikovalcev Slovenije
Koprodukcija: Center za kreativnost
Igor Stravinski: Mavra (opera buffa v enem dejanju)
Priredba za komorni ansambel: W. Radeke
Libreto: Boris Kochno po Pu\u0161kinovi zgodbi \u00bbMala hi\u0161a v Kolomni\u00ab
Maurice Ravel (ork. Lee Reynolds): Otrok in \u010darobni urok / L\u2019Enfant et les sortil\u00e8ges (liri\u010dna fantazija v dveh delih)
Libreto: Colette
Re\u017eiser: Luka Marcen
Dirigent (Ravel): Simon Dvor\u0161ak
Dirigent (Stravinski): Iztok Kocen
Zborovodkinja: Alenka Podpe\u010dan
Oblikovalec lu\u010di: Klemen Kuhar
Scenografija: Sara Slivnik
Kostumografija: Ana Janc
Koreografija: Lara Ekar Grlj
Izvajalci:
\u0160tudentke in \u0161tudenti oddelka za petje Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Operni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija
Me\u0161ani pevski zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Koprodukcija: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Slovensko komorno glasbeno gledali\u0161\u010de, Cankarjev dom
Jeseni bo Akademija za glasbo UL v sodelovanju s Cankarjevim domom odprla vrata izvirnima opernima stvaritvama prve polovice 20. stoletja. Na odru se bosta sre\u010dali duhovita opera buffa Mavra, ki jo je na Pu\u0161kinovo predlogo napisal Igor Stravinski, ter \u00bbliri\u010dna fantazija\u00ab Otrok in \u010darobni urok, ki jo je na osnovi libreta Colette uglasbil Maurice Ravel. Obe deli se za\u010dneta v navidezno vsakdanjem okolju, katerega ravnovesje poru\u0161i nenavadno dogajanje: pri Stravinskem mladi huzar Vasilij v preobleki slu\u017ekinje vstopi v hi\u0161o svoje ljubljene, da bi ji lahko bil blizu; pri Ravelu pa o\u017eivi povsem obi\u010dajna otro\u0161ko soba \u2013 predmeti, \u017eivali in narava dobijo glas ter otroka soo\u010dijo s posledicami njegovega ravnanja. Operni ve\u010der bodo oblikovali \u0161tudentke in \u0161tudenti Akademije za glasbo, dirigirala pa bosta Simon Dvor\u0161ak in Iztok Kocen. Dvojni program prina\u0161a redko prilo\u017enost za sre\u010danje s kratkima, a izredno zgo\u0161\u010denima mojstrovinama, ki ka\u017eeta izjemno zmo\u017enost \u017eanra opere, da iz vsakdanjega prostora ali majhnega zapleta ustvari razko\u0161en svet presene\u010denj, skrivnosti in domi\u0161ljije.
","event_date_start":"2026-10-29T17:00:00","event_date_end":"2026-10-29T20:00:00","title":"Igor Stravinski: Mavra / Maurice Ravel: Otrok in \u010darobni urok (L\u2019Enfant et les sortil\u00e8ges)","day":"\u010detrtek","times":"18:00","url":"/kultura/glasba/igor-stravinski-mavra-maurice-ravel-otrok-in-carobni-urok-lenfant-et-les-sortileges","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"}],"day":"\u010detrtek"},"30":{"event":[{"description":null,"full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/glasba/igor-stravinski-mavra-maurice-ravel-otrok-in-carobni-urok-lenfant-et-les-sortileges","node_id":"8295","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Glasba","hall":"Linhartova dvorana","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Strav-Rav_2000x600.png","price":"14,00 EUR","full_description":"Igor Stravinski: Mavra (opera buffa v enem dejanju)
Priredba za komorni ansambel: W. Radeke
Libreto: Boris Kochno po Pu\u0161kinovi zgodbi \u00bbMala hi\u0161a v Kolomni\u00ab
Maurice Ravel (ork. Lee Reynolds): Otrok in \u010darobni urok / L\u2019Enfant et les sortil\u00e8ges (liri\u010dna fantazija v dveh delih)
Libreto: Colette
Re\u017eiser: Luka Marcen
Dirigent (Ravel): Simon Dvor\u0161ak
Dirigent (Stravinski): Iztok Kocen
Zborovodkinja: Alenka Podpe\u010dan
Oblikovalec lu\u010di: Klemen Kuhar
Scenografija: Sara Slivnik
Kostumografija: Ana Janc
Koreografija: Lara Ekar Grlj
Izvajalci:
\u0160tudentke in \u0161tudenti oddelka za petje Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Operni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija
Me\u0161ani pevski zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Koprodukcija: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Slovensko komorno glasbeno gledali\u0161\u010de, Cankarjev dom
Jeseni bo Akademija za glasbo UL v sodelovanju s Cankarjevim domom odprla vrata izvirnima opernima stvaritvama prve polovice 20. stoletja. Na odru se bosta sre\u010dali duhovita opera buffa Mavra, ki jo je na Pu\u0161kinovo predlogo napisal Igor Stravinski, ter \u00bbliri\u010dna fantazija\u00ab Otrok in \u010darobni urok, ki jo je na osnovi libreta Colette uglasbil Maurice Ravel. Obe deli se za\u010dneta v navidezno vsakdanjem okolju, katerega ravnovesje poru\u0161i nenavadno dogajanje: pri Stravinskem mladi huzar Vasilij v preobleki slu\u017ekinje vstopi v hi\u0161o svoje ljubljene, da bi ji lahko bil blizu; pri Ravelu pa o\u017eivi povsem obi\u010dajna otro\u0161ko soba \u2013 predmeti, \u017eivali in narava dobijo glas ter otroka soo\u010dijo s posledicami njegovega ravnanja. Operni ve\u010der bodo oblikovali \u0161tudentke in \u0161tudenti Akademije za glasbo, dirigirala pa bosta Simon Dvor\u0161ak in Iztok Kocen. Dvojni program prina\u0161a redko prilo\u017enost za sre\u010danje s kratkima, a izredno zgo\u0161\u010denima mojstrovinama, ki ka\u017eeta izjemno zmo\u017enost \u017eanra opere, da iz vsakdanjega prostora ali majhnega zapleta ustvari razko\u0161en svet presene\u010denj, skrivnosti in domi\u0161ljije.
","event_date_start":"2026-10-29T17:00:00","event_date_end":"2026-10-29T20:00:00","title":"Igor Stravinski: Mavra / Maurice Ravel: Otrok in \u010darobni urok (L\u2019Enfant et les sortil\u00e8ges)","day":"Petek","times":"18:00","url":"/kultura/glasba/igor-stravinski-mavra-maurice-ravel-otrok-in-carobni-urok-lenfant-et-les-sortileges","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"zvo\u010dna krpanka\r\nSon\u010dnica & Bav-bav mo\u017e + Sre\u010dko Kosovel\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/literatura-in-humanistika/verizniki-plesejo-kankan","node_id":"8186","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Literatura in humanistika","hall":"Dvorana Du\u0161e Po\u010dkaj","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/2000x600_kosovel.jpg","price":"5,00 EUR","full_description":"Provizori\u010dno-sporadi\u010dna glasbena entiteta Son\u010dnica & Bav-bav mo\u017e \u2013 tokrat v postavi Marek Faku\u010d (glasba), Sergej Harlamov (glas), Lucija Tratnik (glas, performans) in Maida Begoli (vizualije)\u2013 bo v sklopu dogodka izvajala in zvo\u010dila krpanko iz razli\u010dnih Kosovelovih del ter besedil drugih avtorjev, ki so pesnika navdihovali, \u00bbkot zeleni odsevi vode. Duh zbira vtise\u00ab.
Sergej Harlamov (1989) pesnik, sociolog in komparativist. Avtor pesni\u0161kih zbirk Jedci (2011) in Mnogoboj mitologij (2019, nominacija za Jenkovo nagrado in kriti\u0161ko sito) ter Hypomnemata ali Obnovimo osnove pisanja (2022, nominacija za Veronikino in Jenkovo nagrado). Pesmi objavlja v vseh pomembnej\u0161ih literarnih revijah na Slovenskem. Ob\u010dasno se znajde v vlogah publicista, prozaista in glasbenega kritika, pa tudi vodje in pisca besedil pri provizor\u010dno-sporadi\u010dni zasedbi Son\u010dnica & Bav-bav mo\u017e.
Lucija Tratnik (1989) univ. dipl. dramska igralka, gledalka in bralka, u\u010denka in u\u010diteljica, h\u010di in mati, de\u010dva in \u017eenska, zape\u010dkar in popotnik, ve\u010dinoma pa \u010dlovek. \u017divi na Zemlji, trenutno v Ljubljani.
Marek Faku\u010d je profesionalni glasbenik in avtor sodobne improvizirane glasbe, tehnik ter producent studijskih snemanj vseh izdanih glasbenih projektov in tehnik koncertnih nastopov skupine Etceteral. Na podro\u010dju sodobne improvizirane, eksperimentalne in interdisciplinarne glasbe kontinuirano deluje od leta 1994. Njegova umetni\u0161ka praksa temelji na improvizaciji, realno\u010dasovni kompoziciji, interdisciplinarnem pristopu in raziskovanju zvoka kot odprtega procesnega sistema. Klju\u010dno podro\u010dje njegovega ustvarjanja predstavljajo sodobna improvizirana glasba, eksperimentalna glasba, jazz, elektronska glasba, interdisciplinarne zvo\u010dne prakse, glasbena produkcija ter tehni\u010dna realizacija koncertnih in studijskih projektov. Je \u010dlan oziroma soustvarjalec projektov Etceteral, Recycle Man, Karmakoma, Eating Sports, Marta Fakuch, Sre\u010dna Mladina, Ansambl Ikebana in drugih projektov sodobne slovenske glasbene scene.
Maida Begoli (1991) je diplomirala iz vizualnih komunikacij. Deluje na polju monta\u017ee, infografike in 3D-oblikovanja.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Odprtje razstave: petek, 23. oktober 2026, ob 18. uri
Nekateri predmeti prostor zgolj zasedajo, drugi ga ustvarjajo. S svojo pojavnostjo, razmerji in zna\u010dajem dolo\u010dajo njegovo atmosfero, usmerjajo na\u0161e gibanje ter odpirajo mo\u017enosti, ki jih prvotna funkcija ne predvideva. Objekti Primo\u017ea Jeze sodijo med slednje. Njihova izrazita avtorska govorica zdru\u017euje oblikovno iz\u010di\u0161\u010denost, tehnolo\u0161ko inventivnost in svojevrstno ironijo, ki presega pri\u010dakovane re\u0161itve. Vsak izdelek je samostojen prostorski akter, hkrati pa del \u0161ir\u0161ega razmisleka o tem, kako z oblikovanjem vzpostavljati nove na\u010dine uporabe in bivanja.
Razstava predstavlja izbor del iz razli\u010dnih obdobij avtorjevega ustvarjanja. Od posameznih stvaritev do razvitih produktnih dru\u017ein razkriva kontinuiteto snovanja, ki se izmika slogovnim opredelitvam in minljivim trendom. Modernisti\u010dna jasnost se sre\u010duje z eksperimentom, tehni\u010dna natan\u010dnost z domi\u0161ljijo, prepoznavna forma pa z odprtostjo za druga\u010dne interpretacije.
V sredi\u0161\u010du postavitve je Nico Less, ki izhaja iz dedi\u0161\u010dine slovenskega industrijskega oblikovanja ter jo nadgrajuje s sodobnimi materiali, tehnologijami in proizvodnimi pristopi. Poklon Niku Kralju se ne ustavi pri oblikovni referenci, temve\u010d nadaljuje modernisti\u010dno raziskovanje konstrukcijske logike, funkcionalnosti in mo\u017enosti serijske izdelave. \u0160koljka iz termoformiranega filca nadome\u0161\u010da tradicionalno pre\u0161ano vezano plo\u0161\u010do, njena premi\u0161ljena zasnova pa omogo\u010da razvoj razli\u010dnih tipolo\u0161kih in uporabni\u0161kih razli\u010dic. Nico Less tako ni zaklju\u010den izdelek, temve\u010d izhodi\u0161\u010de celovitega pohi\u0161tvenega sistema. Variacije podno\u017eij, proporcev, materialov in namembnosti ustvarjajo dru\u017eino sorodnih kosov, ki ob ohranjanju skupne identitete odgovarjajo na razli\u010dne potrebe sodobnega bivanja. Prav v razmerju med prepoznavno osnovo in svobodo nadaljnjega razvoja se razkriva bistvo Jezovega pristopa: oblikovalska zamisel ni dokon\u010dna re\u0161itev, temve\u010d struktura, ki dopu\u0161\u010da spreminjanje, prilagajanje in nove interpretacije. Ob osrednji kolekciji predstavljeni VE ZOFA, FRANKENSTEIN\u2019S BRIDE in NICO LESS BACKPACK raz\u0161irjajo na\u010dela modularnosti in prilagodljivosti v druge prostorske kontekste, medtem ko eksperimentalni ONEANDHALFMILLIONCHAIR odpira polje svobodnej\u0161ega avtorskega izraza.
Predstavitev v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma ni zasnovana kot kronolo\u0161ki pregled, temve\u010d kot dialog objektov, njihovih tipolo\u0161kih zna\u010dilnosti in izvedbenih variacij. Izrisuje ustvarjalno prakso, ki svoje identitete ne gradi na dokon\u010dnosti forme, temve\u010d na sposobnosti njenega nadaljnjega preoblikovanja.
OBJEKTI tako niso le razstava o pohi\u0161tvu, ampak premislek o predmetih, ki presegajo neposredno uporabnost. O oblikovanju, ki ne predpisuje \u017eivljenja, temve\u010d mu pu\u0161\u010da prostor.
Avtor razstave: Primo\u017e Jeza (PRIMOZJEZASTUDIO)
Prostorska zasnova in oblikovanje razstave: PRIMOZJEZASTUDIO in KABINET01
Vodja projekta: Ana Miklav\u017e, KABINET01
Vodja razstavnega programa CD: Katarina Hergouth
Organizacija razstave CD: Katja Ogrin in Damjan Gorenjc
Odnosi z javnostmi CD: Zvezdana Lazar Bursa\u0107
Postavitev razstave: tehni\u010dna ekipa Cankarjevega doma: Cankarjev dom technical team
Ob odprtju: predstavitev monografije Primo\u017e Jeza, OBJEKTI
Oblikovanje monografije: Jaka Rozman, KABINET01
Produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center; Dru\u0161tvo oblikovalcev Slovenije
Koprodukcija: Center za kreativnost
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","day":"","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","multiple_day":true},{"description":"Razstava ob 100. obletnici smrti Sre\u010dka Kosovela (Kosovelovo leto 2026)","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/kozmos-kosovel","node_id":"7881","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija CD","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/CD%20manjs%CC%8Ca%20margina_nov.jpg","price":"8,00 EUR","full_description":"\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
Odprtje razstave: petek, 23. oktober 2026, ob 18. uri
Nekateri predmeti prostor zgolj zasedajo, drugi ga ustvarjajo. S svojo pojavnostjo, razmerji in zna\u010dajem dolo\u010dajo njegovo atmosfero, usmerjajo na\u0161e gibanje ter odpirajo mo\u017enosti, ki jih prvotna funkcija ne predvideva. Objekti Primo\u017ea Jeze sodijo med slednje. Njihova izrazita avtorska govorica zdru\u017euje oblikovno iz\u010di\u0161\u010denost, tehnolo\u0161ko inventivnost in svojevrstno ironijo, ki presega pri\u010dakovane re\u0161itve. Vsak izdelek je samostojen prostorski akter, hkrati pa del \u0161ir\u0161ega razmisleka o tem, kako z oblikovanjem vzpostavljati nove na\u010dine uporabe in bivanja.
Razstava predstavlja izbor del iz razli\u010dnih obdobij avtorjevega ustvarjanja. Od posameznih stvaritev do razvitih produktnih dru\u017ein razkriva kontinuiteto snovanja, ki se izmika slogovnim opredelitvam in minljivim trendom. Modernisti\u010dna jasnost se sre\u010duje z eksperimentom, tehni\u010dna natan\u010dnost z domi\u0161ljijo, prepoznavna forma pa z odprtostjo za druga\u010dne interpretacije.
V sredi\u0161\u010du postavitve je Nico Less, ki izhaja iz dedi\u0161\u010dine slovenskega industrijskega oblikovanja ter jo nadgrajuje s sodobnimi materiali, tehnologijami in proizvodnimi pristopi. Poklon Niku Kralju se ne ustavi pri oblikovni referenci, temve\u010d nadaljuje modernisti\u010dno raziskovanje konstrukcijske logike, funkcionalnosti in mo\u017enosti serijske izdelave. \u0160koljka iz termoformiranega filca nadome\u0161\u010da tradicionalno pre\u0161ano vezano plo\u0161\u010do, njena premi\u0161ljena zasnova pa omogo\u010da razvoj razli\u010dnih tipolo\u0161kih in uporabni\u0161kih razli\u010dic. Nico Less tako ni zaklju\u010den izdelek, temve\u010d izhodi\u0161\u010de celovitega pohi\u0161tvenega sistema. Variacije podno\u017eij, proporcev, materialov in namembnosti ustvarjajo dru\u017eino sorodnih kosov, ki ob ohranjanju skupne identitete odgovarjajo na razli\u010dne potrebe sodobnega bivanja. Prav v razmerju med prepoznavno osnovo in svobodo nadaljnjega razvoja se razkriva bistvo Jezovega pristopa: oblikovalska zamisel ni dokon\u010dna re\u0161itev, temve\u010d struktura, ki dopu\u0161\u010da spreminjanje, prilagajanje in nove interpretacije. Ob osrednji kolekciji predstavljeni VE ZOFA, FRANKENSTEIN\u2019S BRIDE in NICO LESS BACKPACK raz\u0161irjajo na\u010dela modularnosti in prilagodljivosti v druge prostorske kontekste, medtem ko eksperimentalni ONEANDHALFMILLIONCHAIR odpira polje svobodnej\u0161ega avtorskega izraza.
Predstavitev v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma ni zasnovana kot kronolo\u0161ki pregled, temve\u010d kot dialog objektov, njihovih tipolo\u0161kih zna\u010dilnosti in izvedbenih variacij. Izrisuje ustvarjalno prakso, ki svoje identitete ne gradi na dokon\u010dnosti forme, temve\u010d na sposobnosti njenega nadaljnjega preoblikovanja.
OBJEKTI tako niso le razstava o pohi\u0161tvu, ampak premislek o predmetih, ki presegajo neposredno uporabnost. O oblikovanju, ki ne predpisuje \u017eivljenja, temve\u010d mu pu\u0161\u010da prostor.
Avtor razstave: Primo\u017e Jeza (PRIMOZJEZASTUDIO)
Prostorska zasnova in oblikovanje razstave: PRIMOZJEZASTUDIO in KABINET01
Vodja projekta: Ana Miklav\u017e, KABINET01
Vodja razstavnega programa CD: Katarina Hergouth
Organizacija razstave CD: Katja Ogrin in Damjan Gorenjc
Odnosi z javnostmi CD: Zvezdana Lazar Bursa\u0107
Postavitev razstave: tehni\u010dna ekipa Cankarjevega doma: Cankarjev dom technical team
Ob odprtju: predstavitev monografije Primo\u017e Jeza, OBJEKTI
Oblikovanje monografije: Jaka Rozman, KABINET01
Produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center; Dru\u0161tvo oblikovalcev Slovenije
Koprodukcija: Center za kreativnost