Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","day":"","multiple_day":true},{"description":"Razstava ob 100. obletnici smrti Sre\u010dka Kosovela (Kosovelovo leto 2026)","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/kozmos-kosovel","node_id":"7881","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija CD","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/CD%20manjs%CC%8Ca%20margina_nov.jpg","price":"8,00 EUR","full_description":"\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
Odprtje razstave: petek, 23. oktober 2026, ob 18. uri
Nekateri predmeti prostor zgolj zasedajo, drugi ga ustvarjajo. S svojo pojavnostjo, razmerji in zna\u010dajem dolo\u010dajo njegovo atmosfero, usmerjajo na\u0161e gibanje ter odpirajo mo\u017enosti, ki jih prvotna funkcija ne predvideva. Objekti Primo\u017ea Jeze sodijo med slednje. Njihova izrazita avtorska govorica zdru\u017euje oblikovno iz\u010di\u0161\u010denost, tehnolo\u0161ko inventivnost in svojevrstno ironijo, ki presega pri\u010dakovane re\u0161itve. Vsak izdelek je samostojen prostorski akter, hkrati pa del \u0161ir\u0161ega razmisleka o tem, kako z oblikovanjem vzpostavljati nove na\u010dine uporabe in bivanja.
Razstava predstavlja izbor del iz razli\u010dnih obdobij avtorjevega ustvarjanja. Od posameznih stvaritev do razvitih produktnih dru\u017ein razkriva kontinuiteto snovanja, ki se izmika slogovnim opredelitvam in minljivim trendom. Modernisti\u010dna jasnost se sre\u010duje z eksperimentom, tehni\u010dna natan\u010dnost z domi\u0161ljijo, prepoznavna forma pa z odprtostjo za druga\u010dne interpretacije.
V sredi\u0161\u010du postavitve je Nico Less, ki izhaja iz dedi\u0161\u010dine slovenskega industrijskega oblikovanja ter jo nadgrajuje s sodobnimi materiali, tehnologijami in proizvodnimi pristopi. Poklon Niku Kralju se ne ustavi pri oblikovni referenci, temve\u010d nadaljuje modernisti\u010dno raziskovanje konstrukcijske logike, funkcionalnosti in mo\u017enosti serijske izdelave. \u0160koljka iz termoformiranega filca nadome\u0161\u010da tradicionalno pre\u0161ano vezano plo\u0161\u010do, njena premi\u0161ljena zasnova pa omogo\u010da razvoj razli\u010dnih tipolo\u0161kih in uporabni\u0161kih razli\u010dic. Nico Less tako ni zaklju\u010den izdelek, temve\u010d izhodi\u0161\u010de celovitega pohi\u0161tvenega sistema. Variacije podno\u017eij, proporcev, materialov in namembnosti ustvarjajo dru\u017eino sorodnih kosov, ki ob ohranjanju skupne identitete odgovarjajo na razli\u010dne potrebe sodobnega bivanja. Prav v razmerju med prepoznavno osnovo in svobodo nadaljnjega razvoja se razkriva bistvo Jezovega pristopa: oblikovalska zamisel ni dokon\u010dna re\u0161itev, temve\u010d struktura, ki dopu\u0161\u010da spreminjanje, prilagajanje in nove interpretacije. Ob osrednji kolekciji predstavljeni VE ZOFA, FRANKENSTEIN\u2019S BRIDE in NICO LESS BACKPACK raz\u0161irjajo na\u010dela modularnosti in prilagodljivosti v druge prostorske kontekste, medtem ko eksperimentalni ONEANDHALFMILLIONCHAIR odpira polje svobodnej\u0161ega avtorskega izraza.
Predstavitev v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma ni zasnovana kot kronolo\u0161ki pregled, temve\u010d kot dialog objektov, njihovih tipolo\u0161kih zna\u010dilnosti in izvedbenih variacij. Izrisuje ustvarjalno prakso, ki svoje identitete ne gradi na dokon\u010dnosti forme, temve\u010d na sposobnosti njenega nadaljnjega preoblikovanja.
OBJEKTI tako niso le razstava o pohi\u0161tvu, ampak premislek o predmetih, ki presegajo neposredno uporabnost. O oblikovanju, ki ne predpisuje \u017eivljenja, temve\u010d mu pu\u0161\u010da prostor.
Avtor razstave: Primo\u017e Jeza (PRIMOZJEZASTUDIO)
Prostorska zasnova in oblikovanje razstave: PRIMOZJEZASTUDIO in KABINET01
Vodja projekta: Ana Miklav\u017e, KABINET01
Vodja razstavnega programa CD: Katarina Hergouth
Organizacija razstave CD: Katja Ogrin in Damjan Gorenjc
Odnosi z javnostmi CD: Zvezdana Lazar Bursa\u0107
Postavitev razstave: tehni\u010dna ekipa Cankarjevega doma: Cankarjev dom technical team
Ob odprtju: predstavitev monografije Primo\u017e Jeza, OBJEKTI
Oblikovanje monografije: Jaka Rozman, KABINET01
Produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center; Dru\u0161tvo oblikovalcev Slovenije
Koprodukcija: Center za kreativnost
Kaj se zgodi, ko znane stvari nenadoma postanejo tuje in vsakdanjost dobi zlove\u0161\u010d podton? Kako preko besed vzbuditi ob\u010dutke nemira, napetosti, pozitivnega stresa \u2013 in zakaj v dobri zgodbi tako radi i\u0161\u010demo prav strah?
Matja\u017e in David Zupan\u010di\u010d, o\u010de in sin, re\u017eiser in zdravnik, sta v zbirki Temu kraju se re\u010de druga\u010de zdru\u017eila \u0161est srhljivih zgodb, ki bralca zvabijo v gozd, \u010drno klet, tujo kopalno kad \u2026 in v brezno lastne domi\u0161ljije. V njih prepletata elemente trilerja, psiholo\u0161ke grozljivke in nadnaravne fikcije ter poskrbita, da bralec med obra\u010danjem strani nima nobene izbire \u2013 suspenz \u010dloveka prime, dr\u017ei in ne izpusti do zadnjega stavka.
Z Matja\u017eem in Davidom se bo pogovarjala filmska kriti\u010darka Anja Banko. Skupaj bodo iskali odgovore na vpra\u0161anja, kak\u0161na je razlika med grozo na platnu in med platnicami, kako je pisati v dvoje in od kod izvira nenavadni u\u017eitek, ki ga ob\u010dutimo, ko nas je strah.
Kako nastane zgodba, ob kateri nas spreletava srh?
Kaj je razlika med srhljivko in grozljivko, strahom in grozo?
Kako zgodbo oblikovati v triler in ali obstajajo pravila kvalitetnega \u017eanra?
Kaj se zgodi, ko se pisanja tak\u0161nih zgodb skupaj lotita avtorja dveh generacij in zelo razli\u010dnih poklicev?
Matja\u017e Zupan\u010di\u010d je gledali\u0161ki re\u017eiser, pisatelj in profesor na AGRFT ter eden najvidnej\u0161ih sodobnih slovenskih dramatikov. Je petkratni prejemnik Grumove nagrade, njegova dela pa uprizarjajo doma in v tujini. Je avtor dveh \u017eanrskih romanov, Obiskovalec in Sence v o\u010desu, oba sta bila nominirana za nagrado Kresnik. V svojem pisanju pogosto raziskuje napetosti v med\u010dlove\u0161kih odnosih in trenutke, ko se na videz trdna resni\u010dnost za\u010dne krhati.
David Zupan\u010di\u010d je zdravnik, specialist infektologije, pisatelj in spletni ustvarjalec. \u0160ir\u0161o javnost je osvojil s knji\u017enim prvencem \u017divljenje v sivi coni, sledili sta knjigi Znanost mirnega \u017eivljenja in V mejah normale. S knjigo Temu kraju se re\u010de druga\u010de se prvi\u010d podaja v kratko \u017eanrsko prozo \u2013 tokrat v tandemu z o\u010detom. Je mojster dr\u017eanja suspenza in vabljenja bralcev na nenavadne stranske poti, ki se le redko izka\u017eejo kot predvidljive.
Ta zbirka groze bo \u0161okirala tako va\u0161e dlake na zatilju kot Stephena Kinga, zato je nikar ne berite sami, a \u010de jo boste, pazite, da imate vsaj omre\u017eni signal.
Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.
Celo ve\u010dnost smo \u010dakali, da je tudi slovenska literatura vzpostavila tradicijo grozljive kratke zgodbe. Na sre\u010do se je spla\u010dalo \u2013 Matja\u017e in David Zupan\u010di\u010d sta poskrbela, da nas bo od zdaj naprej strah tudi v sloven\u0161\u010dini.
Aljo\u0161a Harlamov
Trajanje: 90 minut
Joe Lovano, saksofon; Melissa Aldana, saksofon; Nduduzo Makhathini, klavir; Linda May Oh, bas; Jeff \u00bbTain\u00ab Watts, bobni
Ko spozna\u0161 vse mo\u017enosti glasbe, si za\u017eeli\u0161 narediti nekaj dobrega za ljudi \u2013 pomagati \u010dlove\u0161tvu, da se osvobodi omejitev.
John Coltrane
Moja glasba je duhovni izraz tega, kar sem \u2013 moje vere, mojega znanja, mojega bitja.
John Coltrane
Ob stoti obletnici rojstva legendarnega saksofonista, skladatelja in aktivista Johna Coltrana se je rodil nov projekt, ki zdru\u017euje zasedbo ustvarjalnih glasbenikov ter utele\u0161a Coltranovo sporo\u010dilo vklju\u010denosti in spo\u0161tovanja vseh glasov.
John Coltrane je eden tistih glasbenikov, ki so s svojim delom in \u017eivljenjskim etosom navdihovali sodobnike in globoko zaznamovali nadaljnje generacije glasbenikov. Tako ima tudi vsak \u010dlan tega kvinteta prav poseben odnos do Coltranove zapu\u0161\u010dine. Skupino vodi grammyjevec in priznan jazzovski saksofonist Joe Lovano, za katerega je Coltranova glasba kot sveti gral. Njegov duh ga vodi in usmerja v raziskovanjih glasbene pokrajine.
Pridru\u017eujejo se mu: nezadr\u017ena mlada sila Melissa Aldana, ki je v \u010cilu odra\u0161\u010dala ob Coltranovi glasbi in predstavlja glas sodobnosti z lastno pripovedno identiteto, a z globokim spo\u0161tovanjem do jazzovskega kanona; ju\u017enoafri\u0161ki pianist velike glasbene in duhovne \u0161irine Nduduzo Makhathini, ki se je v jazz zaljubil prav zaradi Coltranove plo\u0161\u010de A Love Supreme; Linda May Han Oh, basistka, katere glasbeni opus obsega skladanje za manj\u0161e zasedbe in orkestre ter filmsko glasbo, njeno ustvarjanje v postcoltranovski tradiciji pa odlikuje modalni, ekspresivni in eksperimentalni izraz, ki izvira iz njegove glasbene zapu\u0161\u010dine; ter nenazadnje, bobnarska avtoriteta Jeff \u00bbTain\u00ab Watts, ki ga na zapu\u0161\u010dino Johna Coltrana ve\u017eejo \u0161tevilna sodelovanja z glasbeniki iz njegovega \u00bboson\u010dja\u00ab, med drugim je igral tudi v zasedbah Alice in Ravija Coltrana.
Zbrani inovativni umetniki bodo predstavili sodobne interpretacije Coltranovih klasik iz razli\u010dnih obdobij njegove kariere ter avtorske skladbe, navdihnjene z njegovim veli\u010dastnim glasbenim izro\u010dilom, ali kot napoveduje Joe Lovano: \u00bbTa kvintet bo Coltranove skladbe uporabil kot izhodi\u0161\u010de za raziskovanje. Ne \u017eelimo poustvarjati, temve\u010d ustvarjati v njegovem duhu.\u00ab
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","day":"","multiple_day":true},{"description":"V sodelovanju z Dru\u0161tvom oblikovalcev Slovenije","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/gaja-zadravec-nostalgia-cikel-daljnogled","node_id":"8116","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Prvo preddverje","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gaja%20zadravec%204.png","price":"Prost vstop","full_description":"Projekt:NostalGIA
Avtorica:Gaja Zadravec
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Li\u010denje: Lara Kozoderc
Frizura: \u0160pela Perc
Kolekcija NostalGIA deluje kot sve\u017e veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izro\u010dila izlu\u0161\u010di tisto bistveno \u2013 ob\u010dutek za snovnost, strukturo in pomen \u2013 ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik obla\u010dil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temve\u010d elegantno prepletata.
Izvirne tekstilne manipulacije \u2013 natan\u010dno gubanje, plastenje in ro\u010dno oblikovane strukture \u2013 preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Povr\u0161ine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih no\u0161 ali grobo teksturo delovnih obla\u010dil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se sre\u010dujeta arhai\u010dno in minimalisti\u010dno, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv \u017eenske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente \u2013 hla\u010de in prostorne \u017eepe, neko\u010d simbol izklju\u010denosti, avtorica pretvori v izraz svobode, mo\u010di in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temve\u010d zna le bolje pripovedovati.
NostalGIA tako ponuja ve\u010d kot modno kolekcijo \u2013 je manifest kontinuitete, transformacije in ozave\u0161\u010denega oblikovanja, ki dedi\u0161\u010dino pretvarja v vizijo prihodnosti.
Utemeljitev: Jama Mr\u0161nik
Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Odprtje razstave: petek, 23. oktober 2026, ob 18. uri
Nekateri predmeti prostor zgolj zasedajo, drugi ga ustvarjajo. S svojo pojavnostjo, razmerji in zna\u010dajem dolo\u010dajo njegovo atmosfero, usmerjajo na\u0161e gibanje ter odpirajo mo\u017enosti, ki jih prvotna funkcija ne predvideva. Objekti Primo\u017ea Jeze sodijo med slednje. Njihova izrazita avtorska govorica zdru\u017euje oblikovno iz\u010di\u0161\u010denost, tehnolo\u0161ko inventivnost in svojevrstno ironijo, ki presega pri\u010dakovane re\u0161itve. Vsak izdelek je samostojen prostorski akter, hkrati pa del \u0161ir\u0161ega razmisleka o tem, kako z oblikovanjem vzpostavljati nove na\u010dine uporabe in bivanja.
Razstava predstavlja izbor del iz razli\u010dnih obdobij avtorjevega ustvarjanja. Od posameznih stvaritev do razvitih produktnih dru\u017ein razkriva kontinuiteto snovanja, ki se izmika slogovnim opredelitvam in minljivim trendom. Modernisti\u010dna jasnost se sre\u010duje z eksperimentom, tehni\u010dna natan\u010dnost z domi\u0161ljijo, prepoznavna forma pa z odprtostjo za druga\u010dne interpretacije.
V sredi\u0161\u010du postavitve je Nico Less, ki izhaja iz dedi\u0161\u010dine slovenskega industrijskega oblikovanja ter jo nadgrajuje s sodobnimi materiali, tehnologijami in proizvodnimi pristopi. Poklon Niku Kralju se ne ustavi pri oblikovni referenci, temve\u010d nadaljuje modernisti\u010dno raziskovanje konstrukcijske logike, funkcionalnosti in mo\u017enosti serijske izdelave. \u0160koljka iz termoformiranega filca nadome\u0161\u010da tradicionalno pre\u0161ano vezano plo\u0161\u010do, njena premi\u0161ljena zasnova pa omogo\u010da razvoj razli\u010dnih tipolo\u0161kih in uporabni\u0161kih razli\u010dic. Nico Less tako ni zaklju\u010den izdelek, temve\u010d izhodi\u0161\u010de celovitega pohi\u0161tvenega sistema. Variacije podno\u017eij, proporcev, materialov in namembnosti ustvarjajo dru\u017eino sorodnih kosov, ki ob ohranjanju skupne identitete odgovarjajo na razli\u010dne potrebe sodobnega bivanja. Prav v razmerju med prepoznavno osnovo in svobodo nadaljnjega razvoja se razkriva bistvo Jezovega pristopa: oblikovalska zamisel ni dokon\u010dna re\u0161itev, temve\u010d struktura, ki dopu\u0161\u010da spreminjanje, prilagajanje in nove interpretacije. Ob osrednji kolekciji predstavljeni VE ZOFA, FRANKENSTEIN\u2019S BRIDE in NICO LESS BACKPACK raz\u0161irjajo na\u010dela modularnosti in prilagodljivosti v druge prostorske kontekste, medtem ko eksperimentalni ONEANDHALFMILLIONCHAIR odpira polje svobodnej\u0161ega avtorskega izraza.
Predstavitev v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma ni zasnovana kot kronolo\u0161ki pregled, temve\u010d kot dialog objektov, njihovih tipolo\u0161kih zna\u010dilnosti in izvedbenih variacij. Izrisuje ustvarjalno prakso, ki svoje identitete ne gradi na dokon\u010dnosti forme, temve\u010d na sposobnosti njenega nadaljnjega preoblikovanja.
OBJEKTI tako niso le razstava o pohi\u0161tvu, ampak premislek o predmetih, ki presegajo neposredno uporabnost. O oblikovanju, ki ne predpisuje \u017eivljenja, temve\u010d mu pu\u0161\u010da prostor.
Avtor razstave: Primo\u017e Jeza (PRIMOZJEZASTUDIO)
Prostorska zasnova in oblikovanje razstave: PRIMOZJEZASTUDIO in KABINET01
Vodja projekta: Ana Miklav\u017e, KABINET01
Vodja razstavnega programa CD: Katarina Hergouth
Organizacija razstave CD: Katja Ogrin in Damjan Gorenjc
Odnosi z javnostmi CD: Zvezdana Lazar Bursa\u0107
Postavitev razstave: tehni\u010dna ekipa Cankarjevega doma: Cankarjev dom technical team
Ob odprtju: predstavitev monografije Primo\u017e Jeza, OBJEKTI
Oblikovanje monografije: Jaka Rozman, KABINET01
Produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center; Dru\u0161tvo oblikovalcev Slovenije
Koprodukcija: Center za kreativnost
Zakaj berejo vrhunski \u0161portniki, podjetniki, umetniki, zdravniki in znanstveniki? Katero knjigo bi sami predpisali na recept? Kaj nam branje daje, \u010desar nam ne more dati noben zaslon?
Na odru Kosovelove dvorane se bodo v navdihujo\u010dem ve\u010deru sre\u010dali ugledni in prepoznavni posamezniki iz zelo razli\u010dnih svetov \u2013 gospodarstva, \u0161porta, kulture, izobra\u017eevanja in znanosti \u2013, ki berejo v razli\u010dnih vlogah \u2013 poklicno ali zasebno kot posamezniki, star\u0161i, babice, strici in tete. Vsak iz svojega zornega kota bodo v nizu kratkih, osebnih, strokovnih in navdihujo\u010dih nagovorov spregovorili o na videz preprosti dejavnosti, ki ima pozitiven vpliv tako na otroke kot na odrasle in lahko pomembno zaznamuje na\u0161e \u017eivljenje: branju.
Z nami bodo specialist pediatrije in infektologije, strokovni direktor Pediatri\u010dne klinike UKC Ljubljana dr. Marko Pokorn, odgovoren za Blagovno znamko in komuniciranje v NLB Skupini Andrej Krajner, nekdanji smu\u010darski skakalec Cene Prevc, nekdanji dolgoletni direktor Hidrie dr. Iztok Seljak, generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak, glavna urednica Mladinske knjige in direktorica Cankarjeve zalo\u017ebe ter strokovnjakinja za bralno kulturo dr. Alenka Kepic Mohar, pisatelj, prevajalec komik in nekdanji urednik Bo\u0161tjan Gorenc Pi\u017eama, igralka Lea Mihevc, in nekdanja ravnateljica mag. Marijana Kolenko.
Zakaj je branje pomembno za otroka, ki \u0161ele odkriva svet? Kako nam pomaga razvijati empatijo in razumeti ljudi, ki \u017eivijo in razmi\u0161ljajo druga\u010de od nas? Kak\u0161no vlogo imajo knjige pri ustvarjalnosti, zbranosti in uspehu? Kaj imata skupnega bralna in \u0161portna disciplina? In zakaj je skupno branje z otrokom mnogo ve\u010d kot samo dobra navada?
Dogodek nastaja v okviru vseslovenske pobude Branje na recept, ki opozarja na pomen branja za zdrav razvoj otrok ter \u017eeli star\u0161e spodbuditi k eni najpreprostej\u0161ih in najdragocenej\u0161ih rutin: vsak dan vsaj deset minut skupnega branja z otrokom.
Branje namre\u010d ni le pot do znanja in bolj\u0161e bralne pismenosti. Otroku pomaga razvijati jezik, mi\u0161ljenje, domi\u0161ljijo in sposobnost osredoto\u010danja, skupno branje pa ustvarja tudi nenadomestljiv prostor bli\u017eine, varnosti in povezanosti. V \u010dasu, ko knjiga za na\u0161o pozornost tekmuje z vse ve\u010d zasloni in hitrimi digitalnimi vsebinami, postaja vpra\u0161anje, kako ohraniti branje kot del vsakdanjega \u017eivljenja, pomembnej\u0161e kot kdaj koli prej.
Toda Branje na recept ni le zgodba o otrocih. Je tudi pogovor o tem, kaj branje pomeni za nas kot odrasle in kak\u0161no dru\u017ebo \u017eelimo ustvarjati. Branje je lahko trening pozornosti in vztrajnosti, vir idej in ustvarjalnosti, pot do poslovnega ali akademskega uspeha, pobeg v druge svetove, na\u010din razumevanja drugega \u2013 ali preprosto trenutek, ko se ob knjigi pove\u017eemo z otrokom.
Zato bodo na\u0161i gostje dobili tudi prav posebno nalogo: katero knjigo bi sami predpisali na recept \u2013 in komu?
Ve\u010der bo povabilo k razmisleku, navdihu in predvsem k branju. V\u010dasih za pomembne spremembe ne potrebujemo velikih receptov. V\u010dasih zadostujejo knjiga, deset minut in nekdo, s katerim jo delimo.
Zbrane bosta uvodoma nagovorila Nata\u0161a Kra\u0161kovic, predsednica uprave Mladinske knjige, in Denis Ba\u0161, dr. med., predsednik Sekcije za primarno pediatrijo pri Zdru\u017eenju za pediatrijo Slovenskega zdravni\u0161kega dru\u0161tva.
Dogodek bo vodila Klara Eva Kukovi\u010di\u010d, glasbeni gost bo Vlado Kreslin.
Pobudo Branje na recept je pripravila Mladinska knjiga v sodelovanju s Sekcijo za primarno pediatrijo pri Zdru\u017eenju za pediatrijo in Nacionalnim in\u0161titutom za javno zdravje v okviru Programa ZDAJ, pod pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nata\u0161e Pirc Musar in z glavnim partnerjem NLB. Dogodek poteka v sodelovanju s Cankarjevim domom.
Ma\u0161a Kagao Knez, ples; Nasheet Waits, bobni; Aruan Ortiz, klavir; Irena Yebuah Tiran, Leticia Slapnik Yebuah, vokal
Projekt Postaja(nje) \u2013 (Be)coming, ki bo na Cankarjevih torkih izveden premierno, se je razvil na umetni\u0161ki rezidenci v New Yorku, kjer sta se prepletli ustvarjalni energiji plesalke in koreografinje Ma\u0161e Kagao Knez in bobnarja Nasheeta Waitsa. Oba so v dolo\u010denem obdobju ustvarjanja nagovorila razmi\u0161ljanja filozofa in psihiatra z Martinika Frantza Fannona, predvsem v delu, ki rezonira z njunim razumevanjem koncepta identitete in percepcije \u010dasovnosti \u2013 v njunem primeru skozi glasbo in gib.
Pretekli projekti Ma\u0161e Knez skozi prizmo Fanonove teorije reflektirajo vzpostavljanje identitete ob vseh spremljajo\u010dih projekcijah, pritiskih in pri\u010dakovanjih okolice oziroma dru\u017ebe v ob\u010de. Osrednja to\u010dka njenih plesnih predstav je prevpra\u0161evanje lastnega jaza, v smislu; so moje odlo\u010ditve vodila pri\u010dakovanja drugih; so bila pri\u010dakovanja okolice druga\u010dna od tega, kar sem postala; je to tisto, kar naj bi po\u010dela, ali so kak\u0161ne druge mo\u017enosti in prilo\u017enosti, ki bi jih lahko izkoristila in raziskala, pa jih nisem, zaradi pri\u010dakovanj drugih; bi lahko v teh drugih mo\u017enostih na\u0161la druga\u010dno verzijo sebe?
Waits Fanonove uvide kontemplira na enem svojih albumov, naslovljenem Between Nothingness and Infinity (povzetem po citatu Fanonove knjige \u010crni obrazi, bele maske) in ugotavlja: \u00bbNeskon\u010dne mo\u017enosti postajanja oziroma dojemanja lastnega jaza so pogojene s posameznikovo sposobnostjo do\u017eivljanja in dojemanja svojega okolja. Okolja, ki pogojuje posameznikovo identiteto. Razmi\u0161ljam o tem, kateri faktorji vplivajo na na\u0161e dojemanje \u010dasa, na ob\u010dutek sebe in kak\u0161ni so pogoji, v katerih oblikujemo svojo identiteto.\u00ab
Ta prostor med ni\u010dem in neskon\u010dnostjo je kot ga razume Waits obenem prostor in \u010das, kjer in ko je mogo\u010de vse in hkrati ni\u010d. Vsak ton, zvok, vzorec, gesta, ideja imajo potencial, da nekaj postanejo. V danem trenutku med \u00bb\u017ee\u00ab in \u00bbne \u0161e\u00ab so torej mo\u017enosti brezmejne.
Podobno stanje v katerem se je zna\u0161la kreativno in osebno opisuje Ma\u0161a Kagao Knez, \u00bb\u010cutim, da nekaj postajam. Ne vem natanko kdo. Sem med tem, kar sem bila/je bilo in tem, kaj bom/kako bom, med tem kar se mi je zdelo pomembno in tem kar je \u0161e od tega ostalo. Sem med (p)ostajanjem in odhajanjem. Ampak ko ple\u0161em \u2013 sem jaz. Prisotna in onkraj svojih vsiljivih misli. To je moje sidri\u0161\u010de, trenutek, ko se mi vsaj za hip zdi, da sem na\u0161la smisel.\u00ab
V ustvarjalnem procesu je torej to trenutek, ko se \u010das ustavi. Od vseh vpletenih zahteva pristno prisotnost, popolno osredoto\u010denost in pripravljenost na hipno odlo\u010ditev ter takoj\u0161njo reakcijo na klic Drugega. Emmanuel Levinas bi to stanje poimenoval \u00bb\u010dista razpolo\u017eljivost\u00ab. To je trenutek, v katerem tr\u010dijo in se prepletejo svetovi umetnikov, zbranih pri tem projektu.
A postajanje ni mirna transformacija. Fanon, ki postajanje razume kot psiho-politi\u010dno (r)evolucijo, ki se vselej dogaja v dialekti\u010dnem odnosu do sveta (konkretno govori o dekolonizaciji, ki je zanj dobesedno proces postajanja novega \u010dloveka), ne predvideva mirnega prehoda. Marve\u010d stanje ne-reda, dekonstrukcije, ki razbije meje veljavnega sistema in hierarhij in vrezuje mo\u017enosti za nova spoznanja o sebi ter nove odnose z drugimi.
Med \u017ee in ne \u0161e se bodo sre\u010dali Ma\u0161a Kagao Knez, Nasheet Waits, Aruan Ortiz ter Irena Yebuah Tiran ter Leticia Slapnik Yebuah.
Koncert traja predvidoma dve uri in pol, z odmorom.
Eden plodnej\u0161ih slovensko-kanadskih glasbenikov, pevcev, avtorjev obele\u017euje 25 let bogate umetni\u0161ke poti. Galovo ustvarjanje od nekdaj presega meje \u017eanrov \u2013 od avtorske glasbe, preko poezije, jazza, svobodno improvizirane glasbe, orkestralnih del, folka in ljudske glasbe, glasb sveta, do sodelovanj z doma\u010dimi in tujimi vrhunskimi glasbeniki, filmi, gledali\u0161\u010di in plesom. V \u010detrt stoletja delovanja je Gjurin oblikoval edinstven glasbeni in poeti\u010dni izraz, ki zdru\u017euje svojevrstno \u010dustveno globino, izra\u017eeno skozi njegov glas z razponom treh oktav, pomensko polna besedila in in\u0161trumentalno virtuoznost ter vrhunsko studijsko produkcijo.
Eden najbolj nadarjenih slovenskih glasbenikov vseh \u010dasov.
Jure Longyka, avtor in voditelj oddaje Iz\u0161tekani, 17. 9. 2022
Z albumom How about a kiss? se je v 2024 uveljavil kot eden klju\u010dnih nosilcev novo nastajajo\u010dega sodobnega \u201cmetro folk\u201d \u017eanra in tradicionalno kanadsko folk glasbo spojil z urbanimi glasbenimi prvinami funka, jazza, bluesa, rocka, akusti\u010dnega hip-hopa, orkestralne glasbe, world-music in soula, stoje\u010do na poeti\u010dnih besedilih.
Provokativni lanski kanadski album Dark Country je v 2025 to \u0161e nadgradil ter raztegnil meje klasi\u010dne folk glasbe proti bluegrassu, jazzu in filmski glasbi. Enako velja za Gjurinov najnovej\u0161i uporni\u0161ki poeti\u010dni folk-grunge album The Milkman, izdan 2026, ki se posve\u010da portretiranju vzhodnega Toronta oz. Gjurinovega doma\u010dega predela Oshawa, ki velja za delavsko \u201cblue collar\u201d sindikalisti\u010dno prestolnico kanade, hkrati pa opozarja na \u010distost glasbenega ustvarjanja ter odlo\u010dno zavra\u010danje uporabe umetne inteligence v glasbi.
V preteklih 5 letih je bil Gjurin, ki polovico svojega \u010dasa ustvarja v Torontu kot kanad\u010dan od rojstva po materini strani, nominiran tudi na nacionalnih Canadian Folk Music Awards \u2013 CFMA za najbolj\u0161i folk album/producenta leta 2025 v Kanadi v konkurenci med 650 folk albumi iz celotnega teritorija Kanade, ter hkrati nominiran na nacionalnih FOLK CANADA Music Awards za najbolj\u0161ega kanadskega glasbenega izvajalca leta 2025.
Gjurin je tudi zmagovalec ve\u010d presti\u017enih kanadskih nagrad, med drugimi 3 kristalnih kipcev in 7 nominacij v Torontu na OMA Music Awards ter regionalnih DREAMS Music Awards (Durham, Toronto GTA), med katere je nanizal tudi osrednjo Artist of the Year 2024.
Sem velik obo\u017eevalec \u201cGjurin-zvoka\u201d in njegovega pristopa k ustvarjanju glasbe. Ta veli\u010dastna in \u010darobna me\u0161anica \u017eanrov in ob\u010dutij.
Thomas Hilton, glavni urednik, Aldora Records, Birmingham, Zdru\u017eeno kraljestvo, UK
Gostja koncerta v Cankarjevem domu bo Galova sestra Severa Gjurin, s katero skupaj ustvarjata od malih nog. Njuni dueti, akusti\u010dni koncerti in albumi slovijo po toplini, vokalnem ujemanju in glasbeni odkritosr\u010dnosti.
Iz severnega Ontaria (mesta Timmins) bo v Ljubljano pri\u0161el kantavtor Will Gillespie. Njegovo \u0161ansonjersko avtorsko glasbeno ustvarjanje, besedilno razpeto med Leonadom Cohenom in Tomom Waitsom, prepri\u010da s poetiko ljubezni ter svojevrstnim dru\u017ebeno-kriti\u010dnim humorjem in opisovanjem krute realnosti \u0161kotskih in irskih imigrantov v \u010dasu kanadske zlate mrzlice in rudarskimi pripovedmi iz preteklosti. Predstavil bo svoj novi album Summer\u2019s last legs, na katerem je Gal George Gjurin sodeloval tudi kot multi-in\u0161trumentalist.
Brandon Ruch, vzhajajo\u010da kanadska kitaristi\u010dna zvezda iz mesteca Fort Erie pri Niagari Falls, je izjemen vsestranski kitarist, vokalist in studijski producent mlaj\u0161e generacije, ki ga odlikuje izvirnost igranja, in ki se je, kakor Gillespie, kot \u010dlan redne koncertne zasedbe pridru\u017eil Gjurinu na njegovi kanadski turneji 2025.
Na oder Cankarjevega doma bo spet stopila v Parizu \u017eive\u010da indie kantavtorica Veronica Charnley \u2013 Plumes iz Ottawe. Madrigalski glas, presunljive avtorske pesmi in njene interpretacije rastejo iz bogate urbane folk tradicije Montreala in Ottawe, pome\u0161ane s pari\u0161ko glasbeno estetiko, ter klasi\u010dno in elektronsko glasbo. Gjurinova gostja je bila v nepredvidljivem \u010dasu koronskih turnej leta 2021 in 2022.
Erin Okrainec iz Winnipega iz zahodne kanadske province Manitoba, je vrhunska violinistka mlaj\u0161e generacije, fokusirana na raziskovanje folk glasbe, tako tradicionalne, kakor sodobne, kakr\u0161ne se loteva Gjurin, kot tudi ukrajinske narodne glasbe in napevov, skupaj pa sta muzicirala tudi na najve\u010djem kanadskem glasbeni konferen\u010dnem sre\u010danju FMO 2025 v Ottawi.
Glasbeni genij, ki igra okrog 100 in\u0161trumentov, je zelo cenjen tudi prek Atlantika.
M. \u010cerne, Slovenske novice, 25. 10. 2021, Slovenija, EU
Poleg kanadskih gostov bosta oder Gallusove dvorane zapolnila tudi stalna Gjurinova sodelavca, kantavtor starej\u0161e generacije Aleksander Me\u017eek, s katerim sta letos z Gjurinom izdala nov album \u017deron\u0161ka koreta 2.0, pod katerega se je Gjurin podpisal kot glasbeni producent in aran\u017eer, ter vsestranska vokalistka in glasbenica Tinkara Kova\u010d, ki z Gjurinom sodeluje \u017ee zadnjih deset let, kakor tudi Nada Barle, izjemna saksofonistka in pevka z veliko izku\u0161njami iz razli\u010dnih glasbenih podro\u010dij in gostja na \u0161tevilnih njegovih koncertih. Podobno je mladi klaviaturist Timotej Majer \u017ee sodeloval z Gjurinom v okviru Festivala MMS 2026.
Ob\u010dinstvu se bosta predstavila tudi mladi kantavtor in pesnik Tadej Kra\u0161evec iz Kr\u0161kega, prodorni kantavtor mlaj\u0161e generacije, ki mu je Gjurin kot producent in soavtor letos pomagal pri nastanku prvega samostojnega albuma Bli\u017eje, ter Anja Ora\u017ee, vrhunska pevka z edinstveno vokalno barvo iz Koro\u0161ke Avstrije, ki z Gjurinom tesno sodeluje pri projektu \u201cLjubke ljudske\u201d, ki ga je Gjurin posvetil raziskovanju in mednarodni promociji slovenske ljudske pesmi.
Koncert bo zvo\u010dno popestrila tudi mo\u0161ka vokalna skupina Kresnik iz Se\u017eane, ob podpori \u010dlanov stalne Gjurinove zasedbe: pianist, bobnar in producent Niko Kostanjevec, citrarka Janja Brlec, basist Bo\u0161tjan Copek ter kitarist Leon \u017dunec.
Zasedba:
Gal George Gjurin: glas, akusti\u010dne & elektri\u010dne kitare, bugarija, orglice (Kanada/Slovenija)
Severa Gjurin: glas (Slovenija/Kanada)
Will James Gillespie: glas, akusti\u010dne in elektri\u010dne kitare, banjo, orglice (Kanada)
Veronica Charnley \u2013 Plumes: glas, klavir, akusti\u010dna kitara (Kanada)
Tinkara Kova\u010d: glas, flavte (Slovenija)
Aleksander Me\u017eek: glas, akusti\u010dna kitara (Slovenija)
Leon \u017dunec: akusti\u010dne in elektri\u010dne kitare, bra\u010d, altovski saksofon (Slovenija)
Erin Okrainec: gosli (Kanada)
Brandon Ruch: elektri\u010dna kitara (Kanada)
Niko Kostanjevec: klavir, bobni, tolkala (Slovenija)
Tadej Kra\u0161evec: glas, akusti\u010dna kitara (Slovenija)
Janja Brlec: citre, glas (Slovenija)
Anja Ora\u017ee: glas (Avstrija)
Bo\u0161tjan Copek: el. bas., kontrabas (Slovenija)
Nada Barle, tenorski saksofon (Slovenija)
Timotej Majer,klaviature, M-100 Hammond orgle, koncertni zvon\u010dki, Rhodes, harmonika triestina.
Vokalna skupina Kresnik (Slovenija)
Susan Robinson, scenografija (Kanada)
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","day":"","multiple_day":true},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: dr. Tina Jazbec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-lara-jeranko-marconi-predani-narcise","node_id":"8353","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Shell%20%232%2C%20detail.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Odprtje razstave: petek, 23. oktober 2026, ob 18. uri
Nekateri predmeti prostor zgolj zasedajo, drugi ga ustvarjajo. S svojo pojavnostjo, razmerji in zna\u010dajem dolo\u010dajo njegovo atmosfero, usmerjajo na\u0161e gibanje ter odpirajo mo\u017enosti, ki jih prvotna funkcija ne predvideva. Objekti Primo\u017ea Jeze sodijo med slednje. Njihova izrazita avtorska govorica zdru\u017euje oblikovno iz\u010di\u0161\u010denost, tehnolo\u0161ko inventivnost in svojevrstno ironijo, ki presega pri\u010dakovane re\u0161itve. Vsak izdelek je samostojen prostorski akter, hkrati pa del \u0161ir\u0161ega razmisleka o tem, kako z oblikovanjem vzpostavljati nove na\u010dine uporabe in bivanja.
Razstava predstavlja izbor del iz razli\u010dnih obdobij avtorjevega ustvarjanja. Od posameznih stvaritev do razvitih produktnih dru\u017ein razkriva kontinuiteto snovanja, ki se izmika slogovnim opredelitvam in minljivim trendom. Modernisti\u010dna jasnost se sre\u010duje z eksperimentom, tehni\u010dna natan\u010dnost z domi\u0161ljijo, prepoznavna forma pa z odprtostjo za druga\u010dne interpretacije.
V sredi\u0161\u010du postavitve je Nico Less, ki izhaja iz dedi\u0161\u010dine slovenskega industrijskega oblikovanja ter jo nadgrajuje s sodobnimi materiali, tehnologijami in proizvodnimi pristopi. Poklon Niku Kralju se ne ustavi pri oblikovni referenci, temve\u010d nadaljuje modernisti\u010dno raziskovanje konstrukcijske logike, funkcionalnosti in mo\u017enosti serijske izdelave. \u0160koljka iz termoformiranega filca nadome\u0161\u010da tradicionalno pre\u0161ano vezano plo\u0161\u010do, njena premi\u0161ljena zasnova pa omogo\u010da razvoj razli\u010dnih tipolo\u0161kih in uporabni\u0161kih razli\u010dic. Nico Less tako ni zaklju\u010den izdelek, temve\u010d izhodi\u0161\u010de celovitega pohi\u0161tvenega sistema. Variacije podno\u017eij, proporcev, materialov in namembnosti ustvarjajo dru\u017eino sorodnih kosov, ki ob ohranjanju skupne identitete odgovarjajo na razli\u010dne potrebe sodobnega bivanja. Prav v razmerju med prepoznavno osnovo in svobodo nadaljnjega razvoja se razkriva bistvo Jezovega pristopa: oblikovalska zamisel ni dokon\u010dna re\u0161itev, temve\u010d struktura, ki dopu\u0161\u010da spreminjanje, prilagajanje in nove interpretacije. Ob osrednji kolekciji predstavljeni VE ZOFA, FRANKENSTEIN\u2019S BRIDE in NICO LESS BACKPACK raz\u0161irjajo na\u010dela modularnosti in prilagodljivosti v druge prostorske kontekste, medtem ko eksperimentalni ONEANDHALFMILLIONCHAIR odpira polje svobodnej\u0161ega avtorskega izraza.
Predstavitev v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma ni zasnovana kot kronolo\u0161ki pregled, temve\u010d kot dialog objektov, njihovih tipolo\u0161kih zna\u010dilnosti in izvedbenih variacij. Izrisuje ustvarjalno prakso, ki svoje identitete ne gradi na dokon\u010dnosti forme, temve\u010d na sposobnosti njenega nadaljnjega preoblikovanja.
OBJEKTI tako niso le razstava o pohi\u0161tvu, ampak premislek o predmetih, ki presegajo neposredno uporabnost. O oblikovanju, ki ne predpisuje \u017eivljenja, temve\u010d mu pu\u0161\u010da prostor.
Avtor razstave: Primo\u017e Jeza (PRIMOZJEZASTUDIO)
Prostorska zasnova in oblikovanje razstave: PRIMOZJEZASTUDIO in KABINET01
Vodja projekta: Ana Miklav\u017e, KABINET01
Vodja razstavnega programa CD: Katarina Hergouth
Organizacija razstave CD: Katja Ogrin in Damjan Gorenjc
Odnosi z javnostmi CD: Zvezdana Lazar Bursa\u0107
Postavitev razstave: tehni\u010dna ekipa Cankarjevega doma: Cankarjev dom technical team
Ob odprtju: predstavitev monografije Primo\u017e Jeza, OBJEKTI
Oblikovanje monografije: Jaka Rozman, KABINET01
Produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center; Dru\u0161tvo oblikovalcev Slovenije
Koprodukcija: Center za kreativnost
Tommy Emmanuel velja za enega najbolj\u0161ih akusti\u010dnih kitaristov na svetu in za enega najve\u010djih virtuozov kitare dana\u0161njega \u010dasa. Z glasbo se je za\u010del ukvarjati zelo zgodaj \u2013 kitaro je igral \u017ee kot otrok, prve profesionalne nastope pa je imel, \u0161e preden je za\u010del hoditi v \u0161olo.
Njegov slog igranja temelji na prstni tehniki (fingerstyle), pri kateri hkrati izvaja melodijo, basovsko linijo in ritem, kar ustvarja vtis, kot da hkrati igra ve\u010d kitaristov. Najve\u010dji vpliv na njegov glasbeni razvoj je imel legendarni Chet Atkins, ki mu je pozneje podelil presti\u017eni naziv CGP (Certified Guitar Player) \u2013 priznanje, ki ga prejmejo le izjemni kitaristi in ki Emmanuela uvr\u0161\u010da v zelo ozek krog izbrancev.
Na svoji uspe\u0161ni poti je Tommy Emmanuel zgradil globalen ugled z neprestanim koncertiranjem po svetu ter z izdajo \u0161tevilnih studijskih in koncertnih albumov. Njegova glasba zajema \u0161irok razpon slogov, med njimi country, jazz, blues, rock in pop, znan pa je po tehni\u010dni natan\u010dnosti, hitrosti in izjemni muzikalnosti.
Je tudi dobitnik grammyja, sodeloval pa je z impresivnim nizom glasbenikov, kot so Stevie Wonder, Eric Clapton, Mark Knopfler, George Harrison, Billy Strings, Michael McDonald, Jorma Kaukonen in \u0161tevilni drugi. Posebno mesto v njegovi diskografiji ima album Accomplice Two, na katerem predstavlja vrsto sodelovanj z vrhunskimi glasbeniki razli\u010dnih \u017eanrov.
Poleg tehni\u010dne dognanosti je Emmanuel cenjen tudi zaradi svoje predanosti instrumentu in glasbi nasploh. Njegov pristop k igranju temelji na ideji, da je kitara lahko orkester sama zase, njegovo delo pa pogosto velja za referen\u010dno to\u010dko sodobnim akusti\u010dnim kitaristom po vsem svetu.
Tommy Emmanuel danes velja za \u017eivo legendo akusti\u010dne kitare in enega najvplivnej\u0161ih instrumentalistov svoje generacije.
","event_date_start":"2026-11-04T19:00:00","event_date_end":"2026-11-04T20:30:00","title":"Tommy Emmanuel, CGP","times":"20:00","url":"/kultura/prireditev-drugega-organizatorja/tommy-emmanuel-cgp","day":"Sreda","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Pedago\u0161ki video o Cankarjevem domu in delavnica izdelovanja brkov \r\nZa vrtce in 1. triado osnovne \u0161ole \r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/brki-in-skodelica-kave","node_id":"5114","event_calendar":[{"value":"1"}],"category":"","hall":"","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Brki%20in%20skodelica%20kave.png","price":null,"full_description":"Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","day":"","multiple_day":true},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: dr. Tina Jazbec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-lara-jeranko-marconi-predani-narcise","node_id":"8353","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Shell%20%232%2C%20detail.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
Electrobatt 2026 predstavlja prilo\u017enost za povezovanje strokovnjakov, izmenjavo inovativnih idej in skupno oblikovanje prihodnosti naprednih tehnologij za shranjevanje energije.
Po uspe\u0161ni prvi izvedbi v Romuniji bo druga konferenca ponudila prostor za izmenjavo znanja, predstavitev najnovej\u0161ih raziskovalnih dose\u017ekov, krepitev mednarodnega sodelovanja in vzpostavljanje novih partnerstevPosebna pozornost bo namenjena tudi podpori mladim raziskovalcem in njihovemu vklju\u010devanju v mednarodno znanstveno skupnost.
Teme konference pokrivajonajnovej\u0161e raziskave in inovacije na podro\u010dju baterijskih tehnologij, vklju\u010dno z naprednimi baterijskimi materiali, novimi kemijskimi sestavami, inovativnimi zasnovami elektrod in elektrolitov ter razvojem baterij, ki presegajo litijeve tehnologije, vklju\u010dno z ve\u010dvalentnimi baterijami.
Poseben poudarek bo namenjen tudi proizvodnim procesom, mo\u017enostim pove\u010danja obsega proizvodnje, modeliranju, simulacijam, ra\u010dunalni\u0161kim metodam in naprednim tehnikam karakterizacije.
Udele\u017eenci bodo raziskovali tudi mo\u017enosti integracije baterijskih sistemov in njihove uporabe v razli\u010dnih sektorjih, s ciljem spodbujanja razvoja u\u010dinkovitih, trajnostnih in inovativnih re\u0161itev za shranjevanje energije.
","event_date_start":"2026-11-03T23:00:00","event_date_end":"2026-11-05T23:00:00","title":"Mednarodna konferenca o elektrokemiji baterij in tehnologijah shranjevanja energije","times":"23:59","url":"/kultura/mednarodna-konferenca-o-elektrokemiji-baterij-in-tehnologijah-shranjevanja-energije","day":"","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Osrednje festivalsko dogajanje bo 5. novembra v Cankarjevem domu, spremljevalni program pa bo festival pospremil \u0161e 4. in 6. novembra.","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/literatura-in-humanistika/festival-poezije-2026","node_id":"8173","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Literatura in humanistika","hall":"","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/FestivalPoezije-Beletrina_CD_web-banner.jpg","price":null,"full_description":"Cankarjev dom bo v za\u010detku novembra postal osrednje slovensko sti\u010di\u0161\u010de poezije, prizori\u0161\u010de pogovorov, branja, knjig in ustvarjalnih izmenjav. Beletrina letos namre\u010d odpira novo poglavje enega najpomembnej\u0161ih slovenskih pesni\u0161kih sre\u010danj. Po treh desetletjih festivala Dnevi poezije in vina prihaja Festival Poezije, ki bo v prenovljeni obliki prvi\u010d za\u017eivel v Cankarjevem domu, ob tem pa ostaja zvest poeziji v vseh njenih preoblekah.
Ale\u0161 \u0160teger, ustanovitelj in dolgoletni programski direktor festivala, je ob tem povedal: \u00bb30 let je festival Dnevi poezije in vina predstavljal unikaten evropski prostor sre\u010devanja pesnikov in vseh, ki imajo za poezijo odprto srce. Festival je odromal v zgodovino, najbolj\u0161e od njega pa smo zadr\u017eali in nadgradili v en doooolg pesni\u0161ki praznik, dan, posve\u010den poeziji v naj\u0161ir\u0161em pomenu besede. Nastal je Festival Poezije.\u00ab
Festival bo v enem dnevu zdru\u017eil doma\u010de in mednarodne pesni\u0161ke glasove ter ponudil bogat program, namenjen sodobni poeziji, njenim ustvarjalcem in bralcem.
V Prvem preddverju bo za\u017eivel Sejem poezije, na katerem bodo slovenske zalo\u017ebe predstavile najnovej\u0161e pesni\u0161ke izdaje, obiskovalci pa se bodo lahko sre\u010dali z uredniki, avtorji in knjigami, ki zaznamujejo sodobni pesni\u0161ki prostor. Mlaj\u0161im ustvarjalkam in ustvarjalcem bo namenjen tudi odprti mikrofon, prilo\u017enost za prve javne nastope in predstavitev lastne poezije.
Na treh vzporednih prizori\u0161\u010dih bo ves dan potekal pester program pogovorov in sre\u010danj, ki bo odpiral vpra\u0161anja o najodmevnej\u0161ih pesni\u0161kih knjigah minulega leta, sodobnih pesni\u0161kih tokovih doma in po svetu ter o polo\u017eaju poezije v dana\u0161nji dru\u017ebi. Festival bo raziskoval tudi, kako lahko poezija presega knji\u017ene platnice in postaja del vsakdanjega \u017eivljenja.
Pomemben del programa bodo predstavljale delavnice za mlade, namenjene srednje\u0161olcem, mladim bralkam in bralcem ter vsem ljubiteljem ustvarjalnega pisanja in sodobne poezije. Predstavile se bodo tudi \u0161tevilne slovenske iniciative za spodbujanje branja, pisanja in \u0161irjenja poezije.
Poseben poudarek festivala bo Odprto pismo Evropi, ki ga bo predstavil francoski pesnik Olivier Barbarant. Njegovo sporo\u010dilo bo namenjeno evropskim odlo\u010devalcem in \u0161ir\u0161i javnosti ter bo nadaljevalo tradicijo pesni\u0161kega premi\u0161ljevanja o skupnem evropskem prostoru.
Leto\u0161nji festivalski fokus bo namenjen poeziji v glasbi. Dogodki bodo osvetljevali pomen pesni\u0161ke besede za glasbo in glasbenike najrazli\u010dnej\u0161ih zvrsti ter gostili \u0161tevilne ugledne slovenske ustvarjalce.
Na slavnostnem ve\u010dernem branju bodo nastopili nekateri najbolj uveljavljeni pesniki na svetu, med njimi srbska pesnica Ana Ristovi\u0107 ter kitajski pesnik Xi Chuan in francoski pesnik Olivier Barbarant, pesnika evropske platforme za poezijo Versopolis. Pridru\u017eili se jim bodo tudi prejemniki in prejemnice najpomembnej\u0161ih slovenskih pesni\u0161kih nagrad lanskega leta.
Glasbeni del programa je nastal s finan\u010dno podporo Avstrijskega foruma Ljubljana.
","event_date_start":"2026-11-03T23:00:00","event_date_end":"2026-11-05T22:59:59","title":"Festival Poezije 2026","times":"23:59","url":"/kultura/literatura-in-humanistika/festival-poezije-2026","day":"","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Razstava ob 100. obletnici smrti Sre\u010dka Kosovela (Kosovelovo leto 2026)","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/kozmos-kosovel","node_id":"7881","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija CD","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/CD%20manjs%CC%8Ca%20margina_nov.jpg","price":"8,00 EUR","full_description":"\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Odprtje razstave: petek, 23. oktober 2026, ob 18. uri
Nekateri predmeti prostor zgolj zasedajo, drugi ga ustvarjajo. S svojo pojavnostjo, razmerji in zna\u010dajem dolo\u010dajo njegovo atmosfero, usmerjajo na\u0161e gibanje ter odpirajo mo\u017enosti, ki jih prvotna funkcija ne predvideva. Objekti Primo\u017ea Jeze sodijo med slednje. Njihova izrazita avtorska govorica zdru\u017euje oblikovno iz\u010di\u0161\u010denost, tehnolo\u0161ko inventivnost in svojevrstno ironijo, ki presega pri\u010dakovane re\u0161itve. Vsak izdelek je samostojen prostorski akter, hkrati pa del \u0161ir\u0161ega razmisleka o tem, kako z oblikovanjem vzpostavljati nove na\u010dine uporabe in bivanja.
Razstava predstavlja izbor del iz razli\u010dnih obdobij avtorjevega ustvarjanja. Od posameznih stvaritev do razvitih produktnih dru\u017ein razkriva kontinuiteto snovanja, ki se izmika slogovnim opredelitvam in minljivim trendom. Modernisti\u010dna jasnost se sre\u010duje z eksperimentom, tehni\u010dna natan\u010dnost z domi\u0161ljijo, prepoznavna forma pa z odprtostjo za druga\u010dne interpretacije.
V sredi\u0161\u010du postavitve je Nico Less, ki izhaja iz dedi\u0161\u010dine slovenskega industrijskega oblikovanja ter jo nadgrajuje s sodobnimi materiali, tehnologijami in proizvodnimi pristopi. Poklon Niku Kralju se ne ustavi pri oblikovni referenci, temve\u010d nadaljuje modernisti\u010dno raziskovanje konstrukcijske logike, funkcionalnosti in mo\u017enosti serijske izdelave. \u0160koljka iz termoformiranega filca nadome\u0161\u010da tradicionalno pre\u0161ano vezano plo\u0161\u010do, njena premi\u0161ljena zasnova pa omogo\u010da razvoj razli\u010dnih tipolo\u0161kih in uporabni\u0161kih razli\u010dic. Nico Less tako ni zaklju\u010den izdelek, temve\u010d izhodi\u0161\u010de celovitega pohi\u0161tvenega sistema. Variacije podno\u017eij, proporcev, materialov in namembnosti ustvarjajo dru\u017eino sorodnih kosov, ki ob ohranjanju skupne identitete odgovarjajo na razli\u010dne potrebe sodobnega bivanja. Prav v razmerju med prepoznavno osnovo in svobodo nadaljnjega razvoja se razkriva bistvo Jezovega pristopa: oblikovalska zamisel ni dokon\u010dna re\u0161itev, temve\u010d struktura, ki dopu\u0161\u010da spreminjanje, prilagajanje in nove interpretacije. Ob osrednji kolekciji predstavljeni VE ZOFA, FRANKENSTEIN\u2019S BRIDE in NICO LESS BACKPACK raz\u0161irjajo na\u010dela modularnosti in prilagodljivosti v druge prostorske kontekste, medtem ko eksperimentalni ONEANDHALFMILLIONCHAIR odpira polje svobodnej\u0161ega avtorskega izraza.
Predstavitev v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma ni zasnovana kot kronolo\u0161ki pregled, temve\u010d kot dialog objektov, njihovih tipolo\u0161kih zna\u010dilnosti in izvedbenih variacij. Izrisuje ustvarjalno prakso, ki svoje identitete ne gradi na dokon\u010dnosti forme, temve\u010d na sposobnosti njenega nadaljnjega preoblikovanja.
OBJEKTI tako niso le razstava o pohi\u0161tvu, ampak premislek o predmetih, ki presegajo neposredno uporabnost. O oblikovanju, ki ne predpisuje \u017eivljenja, temve\u010d mu pu\u0161\u010da prostor.
Avtor razstave: Primo\u017e Jeza (PRIMOZJEZASTUDIO)
Prostorska zasnova in oblikovanje razstave: PRIMOZJEZASTUDIO in KABINET01
Vodja projekta: Ana Miklav\u017e, KABINET01
Vodja razstavnega programa CD: Katarina Hergouth
Organizacija razstave CD: Katja Ogrin in Damjan Gorenjc
Odnosi z javnostmi CD: Zvezdana Lazar Bursa\u0107
Postavitev razstave: tehni\u010dna ekipa Cankarjevega doma: Cankarjev dom technical team
Ob odprtju: predstavitev monografije Primo\u017e Jeza, OBJEKTI
Oblikovanje monografije: Jaka Rozman, KABINET01
Produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center; Dru\u0161tvo oblikovalcev Slovenije
Koprodukcija: Center za kreativnost
Po razstavi Kozmos Kosovel bo v \u010detrtek, 5. novembra, ob 18. uri, vodil Miha Colner.
Osredoto\u010dil se bo na duh \u010dasa prve polovice dvajsetih let 20. stoletja v Jugoslaviji in Italiji, kjer je Kosovel takrat \u017eivel in aktivno deloval. Pod drobnogledom bodo temeljne spremembe v dru\u017ebenopoliti\u010dnem, gospodarskem in kulturnem \u017eivljenju, ki so se dogajale po koncu prve svetovne vojne, pa tudi nove oblike vizualne kulture in vizualne umetnosti tega prostora in \u010dasa. Skozi prizmo Sre\u010dka Kosovela bodo izpostavljene nove avantgardne in subverzivne umetni\u0161ke prakse, ki so se v tem \u010dasu veliko pojavljale v vsej Evropi in tudi globoko zaznamovale Kosovelovo delovanje.
Miha Colner (1978) je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos v Galeriji Bo\u017eidar Jakac \u2013 Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki, prav tako pa je
dejaven kot predavatelj in publicist na podro\u010djih vizualne umetnosti, vizualne kulture in \u0161ir\u0161ega polja dru\u017ebenih ved. \u017divi in deluje v Ljubljani in Kostanjevici na Krki.
***
Stopite v svet Sre\u010dka Kosovela skozi zgodbe, ki jih morda \u0161e ne poznate. Na rednih javnih vodenjih vsak \u010detrtek ob 18. uri boste v dru\u017ebi na\u0161ih vodnikov odkrivali presenetljive razse\u017enosti njegovega ustvarjanja in razmi\u0161ljanja.
Razstava Kozmos Kosovel ni le prostor sre\u010devanja z \u017eivljenjem in delom Sre\u010dka Kosovela, temve\u010d tudi \u017eivahno sti\u010di\u0161\u010de idej, pogovorov in novih interpretacij njegove izjemne ustvarjalne zapu\u0161\u010dine. Spremljevalni program obiskovalcem vseh generacij omogo\u010da, da na razli\u010dne na\u010dine vstopijo v pesnikov svet, ki je s svojo vizijo presegal \u010das in prostor.
Zaradi omejenega \u0161tevila mest so prijave na vodenje obvezne.
Vljudno prosimo, da po\u0161ljete prijavo na e-naslov prijave@cd-cc.si najpozneje do 14. ure na dan dogodka.
Udele\u017eba na vodenju je mo\u017ena le s potrjeno prijavo, ki jo boste prejeli po e-po\u0161ti.
Vstopnina:
Cena vstopnice: 8, 6* EUR (* za mlaj\u0161e od 25 in starej\u0161e od 65 let in upokojence)
BREZ dopla\u010dila za vodenje
Trajanje: predvidoma 1 uro in 45 minut z odmorom
Orkester Slovenske filharmonije
Program:
Sergej Prokofjev,Simfonija \u0161t. 1 v D-duru, op. 25, \u00bbKlasi\u010dna\u00ab
Wolfgang Amadeus Mozart, Koncert za klavir in orkester \u0161t. 21 v C-duru, KV 467
Dmitrij \u0160ostakovi\u010d, Simfonija \u0161t. 9 v Es-duru, op. 70
Drugi stavek Klavirskega koncerta \u0161t. 21 sodi med danes najbolj priljubljena dela Wolfganga Amadeusa Mozarta. Z glasbenozgodovinskim obdobjem tega genialnega skladatelja pa so se zaradi zasi\u010denosti s sodobnimi kompozicijskimi nazori ali iz latentnega politi\u010dnega upora spogledovali tudi skladatelji 20. stoletja, med drugim mladi Prokofjev, ki je pri \u0161estindvajsetih zasnoval svojo prvo simfonijo in jo krstil za \u00bbKlasi\u010dno\u00ab, ter \u0160ostakovi\u010d leta 1945 v Deveti simfoniji, vsaj na\u010deloma namenjeni proslavljanju konca druge svetovne vojne.
Ob svetovnem dnevu romskega jezika bo nastopil priznani skladatelj, muzikolog, multiin\u0161trumentalist in doktorand muzikologije ter romologije Imer Traja Brizani z zasedbo Amala. Njegov opus predstavlja glasbeni unikum in izjemen premik v slovenskem prostoru: bogato romsko glasbeno dedi\u0161\u010dino, klasi\u010dne kompozicijske oblike in jazzovski navdih je nadgradil s povsem samosvojim pristopom ter kot prvi v slovenski prostor sistemati\u010dno uveljavil romski motivni in idiomatski material v domeni klasi\u010dne umetni\u0161ke, simfoni\u010dne in jazzovske glasbe. V svojih partiturah organsko povezuje klasi\u010dno tradicijo, jazz, fuzijo, svetovno glasbo in avtorski izraz z najvi\u0161jimi izvajalskimi standardi, s \u010dimer ustvarja zvrst, ki jo stroka opredeljuje kot romski simfoni\u010dni etno jazz. Za svoj neizbrisen prispevek je prejel dr\u017eavno medaljo za zasluge Republike Slovenije ter stanovsko nagrado za \u017eivljenjsko delo Ferenc Sztojka.
Koncert je posve\u010den tudi 90. obletnici rojstva njegovega o\u010deta in u\u010ditelja, pokojnega Uke Brizanija, skladatelja, dirigenta in ustanovitelja Zabavnega orkestra Radio Pri\u0161tina. Obenem zaznamuje 53 let Brizanijevega profesionalnega delovanja, od tega 46 let umetni\u0161kega delovanja v Sloveniji. S Cankarjevim domom pri razli\u010dnih projektih sodeluje \u017ee 26 let.
Dogodek je hkrati osrednja predstavitev jubilejne vinilne plo\u0161\u010de Amala 30 let, s katero zasedba zaznamuje 30 let delovanja (izdala jo je v sodelovanju z zalo\u017ebo Nika Records).
Koncertni spored temelji na Brizanijevi avtorski glasbi in romskih zimzelenih v njegovih prepoznavnih aran\u017emajih. Koncert bodo zaznamovali zvoki flavte, klarinetov, violon\u010dela, saksofonov in etno tolkal ter preplet klasi\u010dnega izraza, jazz-fuzijskega groova, latinskih tolkal in flamenka.
Poseben gost ve\u010dera bo Oto Pestner, nastopili pa bodo tudi priznani in mednarodno uveljavljeni glasbeniki. Violeta Tomi\u0107 bo interpretirala izbrana besedila, predstavila umetni\u0161ko pot dru\u017eine Brizani ter raziskovalna izhodi\u0161\u010da o arlijskem dialektu romskega jezika.
Z izvedbo del, kot so Suite Romani, My Gypsy Heart, Loli phabaj, Dudum, Ciganska kri, \u010chajorije \u0161ukarije in Gjelem gjelem, koncert celostno povezuje klasi\u010dno glasbeno umetnost, romsko izro\u010dilo, jazz ter razli\u010dne evropske in svetovne glasbene tradicije.
Zasedba Amala:
Imer Traja Brizani, vodja projekta, avtor, glas in bas kitara
Armando Brizani, klavir
Uro\u0161 Rakovec, akusti\u010dna in elektri\u010dna kitara, mandolina
Anja Burnik, flavta
\u017diga Fabbro, altovski in sopranski saksofon, klarinet
Tomi Puri\u010d, bobni, cajon
Bernardo Brizani, violon\u010delo
Vokalna sekcija (zbor): Mateja Zwitter, Ivana Honsi\u010d, Jana Gamsar, Miha Vani\u010d in Petra Prebanda.
Osrednji vokalni solist in umetni\u0161ki gost ve\u010dera: Oto Pestner, glas
Umetni\u0161ki gosti in solisti:
Lana Trotov\u0161ek, svetovno priznana violinistka (umetni\u0161ka gostja in solistka)
Violeta Tomi\u0107, interpretacija izbranih besedil ter predstavitev avtorskega dela in bogate ustvarjalne poti dru\u017eine Brizani, ob tem z interpretacijo strokovnih raziskovalnih izhodi\u0161\u010d o arlijskem dialektu romskega jezika
Mirsad Dalipi, posebni gost (tolkala Latinske Amerike in sveta, tapan, tarabuka)
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","day":"","multiple_day":true},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: dr. Tina Jazbec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-lara-jeranko-marconi-predani-narcise","node_id":"8353","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Shell%20%232%2C%20detail.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
Electrobatt 2026 predstavlja prilo\u017enost za povezovanje strokovnjakov, izmenjavo inovativnih idej in skupno oblikovanje prihodnosti naprednih tehnologij za shranjevanje energije.
Po uspe\u0161ni prvi izvedbi v Romuniji bo druga konferenca ponudila prostor za izmenjavo znanja, predstavitev najnovej\u0161ih raziskovalnih dose\u017ekov, krepitev mednarodnega sodelovanja in vzpostavljanje novih partnerstevPosebna pozornost bo namenjena tudi podpori mladim raziskovalcem in njihovemu vklju\u010devanju v mednarodno znanstveno skupnost.
Teme konference pokrivajonajnovej\u0161e raziskave in inovacije na podro\u010dju baterijskih tehnologij, vklju\u010dno z naprednimi baterijskimi materiali, novimi kemijskimi sestavami, inovativnimi zasnovami elektrod in elektrolitov ter razvojem baterij, ki presegajo litijeve tehnologije, vklju\u010dno z ve\u010dvalentnimi baterijami.
Poseben poudarek bo namenjen tudi proizvodnim procesom, mo\u017enostim pove\u010danja obsega proizvodnje, modeliranju, simulacijam, ra\u010dunalni\u0161kim metodam in naprednim tehnikam karakterizacije.
Udele\u017eenci bodo raziskovali tudi mo\u017enosti integracije baterijskih sistemov in njihove uporabe v razli\u010dnih sektorjih, s ciljem spodbujanja razvoja u\u010dinkovitih, trajnostnih in inovativnih re\u0161itev za shranjevanje energije.
","event_date_start":"2026-11-03T23:00:00","event_date_end":"2026-11-05T23:00:00","title":"Mednarodna konferenca o elektrokemiji baterij in tehnologijah shranjevanja energije","times":"23:59","url":"/kultura/mednarodna-konferenca-o-elektrokemiji-baterij-in-tehnologijah-shranjevanja-energije","day":"","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Osrednje festivalsko dogajanje bo 5. novembra v Cankarjevem domu, spremljevalni program pa bo festival pospremil \u0161e 4. in 6. novembra.","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/literatura-in-humanistika/festival-poezije-2026","node_id":"8173","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Literatura in humanistika","hall":"","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/FestivalPoezije-Beletrina_CD_web-banner.jpg","price":null,"full_description":"Cankarjev dom bo v za\u010detku novembra postal osrednje slovensko sti\u010di\u0161\u010de poezije, prizori\u0161\u010de pogovorov, branja, knjig in ustvarjalnih izmenjav. Beletrina letos namre\u010d odpira novo poglavje enega najpomembnej\u0161ih slovenskih pesni\u0161kih sre\u010danj. Po treh desetletjih festivala Dnevi poezije in vina prihaja Festival Poezije, ki bo v prenovljeni obliki prvi\u010d za\u017eivel v Cankarjevem domu, ob tem pa ostaja zvest poeziji v vseh njenih preoblekah.
Ale\u0161 \u0160teger, ustanovitelj in dolgoletni programski direktor festivala, je ob tem povedal: \u00bb30 let je festival Dnevi poezije in vina predstavljal unikaten evropski prostor sre\u010devanja pesnikov in vseh, ki imajo za poezijo odprto srce. Festival je odromal v zgodovino, najbolj\u0161e od njega pa smo zadr\u017eali in nadgradili v en doooolg pesni\u0161ki praznik, dan, posve\u010den poeziji v naj\u0161ir\u0161em pomenu besede. Nastal je Festival Poezije.\u00ab
Festival bo v enem dnevu zdru\u017eil doma\u010de in mednarodne pesni\u0161ke glasove ter ponudil bogat program, namenjen sodobni poeziji, njenim ustvarjalcem in bralcem.
V Prvem preddverju bo za\u017eivel Sejem poezije, na katerem bodo slovenske zalo\u017ebe predstavile najnovej\u0161e pesni\u0161ke izdaje, obiskovalci pa se bodo lahko sre\u010dali z uredniki, avtorji in knjigami, ki zaznamujejo sodobni pesni\u0161ki prostor. Mlaj\u0161im ustvarjalkam in ustvarjalcem bo namenjen tudi odprti mikrofon, prilo\u017enost za prve javne nastope in predstavitev lastne poezije.
Na treh vzporednih prizori\u0161\u010dih bo ves dan potekal pester program pogovorov in sre\u010danj, ki bo odpiral vpra\u0161anja o najodmevnej\u0161ih pesni\u0161kih knjigah minulega leta, sodobnih pesni\u0161kih tokovih doma in po svetu ter o polo\u017eaju poezije v dana\u0161nji dru\u017ebi. Festival bo raziskoval tudi, kako lahko poezija presega knji\u017ene platnice in postaja del vsakdanjega \u017eivljenja.
Pomemben del programa bodo predstavljale delavnice za mlade, namenjene srednje\u0161olcem, mladim bralkam in bralcem ter vsem ljubiteljem ustvarjalnega pisanja in sodobne poezije. Predstavile se bodo tudi \u0161tevilne slovenske iniciative za spodbujanje branja, pisanja in \u0161irjenja poezije.
Poseben poudarek festivala bo Odprto pismo Evropi, ki ga bo predstavil francoski pesnik Olivier Barbarant. Njegovo sporo\u010dilo bo namenjeno evropskim odlo\u010devalcem in \u0161ir\u0161i javnosti ter bo nadaljevalo tradicijo pesni\u0161kega premi\u0161ljevanja o skupnem evropskem prostoru.
Leto\u0161nji festivalski fokus bo namenjen poeziji v glasbi. Dogodki bodo osvetljevali pomen pesni\u0161ke besede za glasbo in glasbenike najrazli\u010dnej\u0161ih zvrsti ter gostili \u0161tevilne ugledne slovenske ustvarjalce.
Na slavnostnem ve\u010dernem branju bodo nastopili nekateri najbolj uveljavljeni pesniki na svetu, med njimi srbska pesnica Ana Ristovi\u0107 ter kitajski pesnik Xi Chuan in francoski pesnik Olivier Barbarant, pesnika evropske platforme za poezijo Versopolis. Pridru\u017eili se jim bodo tudi prejemniki in prejemnice najpomembnej\u0161ih slovenskih pesni\u0161kih nagrad lanskega leta.
Glasbeni del programa je nastal s finan\u010dno podporo Avstrijskega foruma Ljubljana.
","event_date_start":"2026-11-03T23:00:00","event_date_end":"2026-11-05T22:59:59","title":"Festival Poezije 2026","times":"23:59","url":"/kultura/literatura-in-humanistika/festival-poezije-2026","day":"","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Razstava ob 100. obletnici smrti Sre\u010dka Kosovela (Kosovelovo leto 2026)","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/kozmos-kosovel","node_id":"7881","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija CD","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/CD%20manjs%CC%8Ca%20margina_nov.jpg","price":"8,00 EUR","full_description":"\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Odprtje razstave: petek, 23. oktober 2026, ob 18. uri
Nekateri predmeti prostor zgolj zasedajo, drugi ga ustvarjajo. S svojo pojavnostjo, razmerji in zna\u010dajem dolo\u010dajo njegovo atmosfero, usmerjajo na\u0161e gibanje ter odpirajo mo\u017enosti, ki jih prvotna funkcija ne predvideva. Objekti Primo\u017ea Jeze sodijo med slednje. Njihova izrazita avtorska govorica zdru\u017euje oblikovno iz\u010di\u0161\u010denost, tehnolo\u0161ko inventivnost in svojevrstno ironijo, ki presega pri\u010dakovane re\u0161itve. Vsak izdelek je samostojen prostorski akter, hkrati pa del \u0161ir\u0161ega razmisleka o tem, kako z oblikovanjem vzpostavljati nove na\u010dine uporabe in bivanja.
Razstava predstavlja izbor del iz razli\u010dnih obdobij avtorjevega ustvarjanja. Od posameznih stvaritev do razvitih produktnih dru\u017ein razkriva kontinuiteto snovanja, ki se izmika slogovnim opredelitvam in minljivim trendom. Modernisti\u010dna jasnost se sre\u010duje z eksperimentom, tehni\u010dna natan\u010dnost z domi\u0161ljijo, prepoznavna forma pa z odprtostjo za druga\u010dne interpretacije.
V sredi\u0161\u010du postavitve je Nico Less, ki izhaja iz dedi\u0161\u010dine slovenskega industrijskega oblikovanja ter jo nadgrajuje s sodobnimi materiali, tehnologijami in proizvodnimi pristopi. Poklon Niku Kralju se ne ustavi pri oblikovni referenci, temve\u010d nadaljuje modernisti\u010dno raziskovanje konstrukcijske logike, funkcionalnosti in mo\u017enosti serijske izdelave. \u0160koljka iz termoformiranega filca nadome\u0161\u010da tradicionalno pre\u0161ano vezano plo\u0161\u010do, njena premi\u0161ljena zasnova pa omogo\u010da razvoj razli\u010dnih tipolo\u0161kih in uporabni\u0161kih razli\u010dic. Nico Less tako ni zaklju\u010den izdelek, temve\u010d izhodi\u0161\u010de celovitega pohi\u0161tvenega sistema. Variacije podno\u017eij, proporcev, materialov in namembnosti ustvarjajo dru\u017eino sorodnih kosov, ki ob ohranjanju skupne identitete odgovarjajo na razli\u010dne potrebe sodobnega bivanja. Prav v razmerju med prepoznavno osnovo in svobodo nadaljnjega razvoja se razkriva bistvo Jezovega pristopa: oblikovalska zamisel ni dokon\u010dna re\u0161itev, temve\u010d struktura, ki dopu\u0161\u010da spreminjanje, prilagajanje in nove interpretacije. Ob osrednji kolekciji predstavljeni VE ZOFA, FRANKENSTEIN\u2019S BRIDE in NICO LESS BACKPACK raz\u0161irjajo na\u010dela modularnosti in prilagodljivosti v druge prostorske kontekste, medtem ko eksperimentalni ONEANDHALFMILLIONCHAIR odpira polje svobodnej\u0161ega avtorskega izraza.
Predstavitev v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma ni zasnovana kot kronolo\u0161ki pregled, temve\u010d kot dialog objektov, njihovih tipolo\u0161kih zna\u010dilnosti in izvedbenih variacij. Izrisuje ustvarjalno prakso, ki svoje identitete ne gradi na dokon\u010dnosti forme, temve\u010d na sposobnosti njenega nadaljnjega preoblikovanja.
OBJEKTI tako niso le razstava o pohi\u0161tvu, ampak premislek o predmetih, ki presegajo neposredno uporabnost. O oblikovanju, ki ne predpisuje \u017eivljenja, temve\u010d mu pu\u0161\u010da prostor.
Avtor razstave: Primo\u017e Jeza (PRIMOZJEZASTUDIO)
Prostorska zasnova in oblikovanje razstave: PRIMOZJEZASTUDIO in KABINET01
Vodja projekta: Ana Miklav\u017e, KABINET01
Vodja razstavnega programa CD: Katarina Hergouth
Organizacija razstave CD: Katja Ogrin in Damjan Gorenjc
Odnosi z javnostmi CD: Zvezdana Lazar Bursa\u0107
Postavitev razstave: tehni\u010dna ekipa Cankarjevega doma: Cankarjev dom technical team
Ob odprtju: predstavitev monografije Primo\u017e Jeza, OBJEKTI
Oblikovanje monografije: Jaka Rozman, KABINET01
Produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center; Dru\u0161tvo oblikovalcev Slovenije
Koprodukcija: Center za kreativnost
Kaj je pomenilo biti izobra\u017eena, samostojna in dru\u017ebeno dejavna \u017eenska na za\u010detku 20. stoletja? V pogovoru, ki ga bo vodila Jasmina Jerant, bomo ob dveh knji\u017enih novostih osvetlili \u017eivljenji Zofke Kveder in Fanice Obid - Mirjam, izjemnih \u017eensk, ki sta si vsaka po svoje izborili prostor v slovenski dru\u017ebi.
Knjiga Pogum za lepoto in senco Katje Mihurko in Vladke Tucovi\u010d Sturman prina\u0161a celovit portret Zofke Kveder, prve poklicne slovenskepisateljice, publicistke in ene prvih zagovornic \u017eenske emancipacije. Knjiga Ali vi \u0161e kaj pi\u0161ete?, zbirka pisem med Fanico Obid - Mirjam in Sre\u010dkom Kosovelom, pa razkriva mlado Primorko, intelektualko in aktivistko, ki je samozavestno razmi\u0161ljala o polo\u017eaju \u017eensk, kulturi in dru\u017ebi.
O obeh knjigah in o \u017eenskah, ki sta vsaka v svojem okolju presegali dru\u017ebene omejitve svojega \u010dasa, se bodo pogovarjali dr. Katja Mihurko, dr. Vladka Tucovi\u010d Sturman, soavtorici biografije Zofke Kveder, ter Tatjana Rojc in Du\u0161an Jelin\u010di\u010d, soavtorja knjige Ali vi \u0161e kaj pi\u0161ete?.
Ve\u010der bo odprl vpra\u0161anja opolnomo\u010denja \u017eensk, njihovega vstopanja v javni prostor, izobra\u017eevanja, ustvarjalnosti in dru\u017ebenega anga\u017emaja ter poguma, s katerim sta Zofka Kveder in Fanica Obid - Mirjam presegali omejitve svojega \u010dasa. Obenem bo skozi njuno zapu\u0161\u010dino ponudil razmislek o tem, kaj njuni \u017eivljenjski in ustvarjalni poti sporo\u010data dana\u0161njemu \u010dasu.
Dr. Katja Mihurko je literarna zgodovinarka in profesorica na Univerzi v Novi Gorici, ki se raziskovalno posve\u010da zgodovini \u017eenskega gibanja, pisateljicam in feministi\u010dni literarni vedi.
Dr. Vladka Tucovi\u010d Sturman je docentka za knji\u017eevnost in lektorica za slovenski jezik na Univerzi na Primorskem. Raziskuje sodobno slovensko knji\u017eevnost in dogajalni prostor v mladinski knji\u017eevnosti.
Tatjana Rojc je literarna zgodovinarka, publicistka, pisateljica in senatorka Italijanske republike, dejavna v slovenski kulturi in zgodovini v zamejskem prostoru.
Du\u0161an Jelin\u010di\u010d je pisatelj, novinar in alpinist ter eden od soavtorjev knjige Ali vi \u0161e kaj pi\u0161ete?, ki v ospredje postavlja zgodbo Fanice Obid - Mirjam, s katero je dru\u017einsko povezan.
Jasmina Jerant je politologinja, avtorica knjige Primer: Anhovo ter feministi\u010dna in okoljevarstvena aktivistka. Skozi vpra\u0161anja o polo\u017eaju \u017eensk, dru\u017ebenem anga\u017emaju in preseganju ustaljenih dru\u017ebenih vlog bo pogovor umestila v sodobnost.
Trajanje: predvidoma 1 uro in 45 minut z odmorom
Orkester Slovenske filharmonije
Program:
Sergej Prokofjev,Simfonija \u0161t. 1 v D-duru, op. 25, \u00bbKlasi\u010dna\u00ab
Wolfgang Amadeus Mozart, Koncert za klavir in orkester \u0161t. 21 v C-duru, KV 467
Dmitrij \u0160ostakovi\u010d, Simfonija \u0161t. 9 v Es-duru, op. 70
Drugi stavek Klavirskega koncerta \u0161t. 21 sodi med danes najbolj priljubljena dela Wolfganga Amadeusa Mozarta. Z glasbenozgodovinskim obdobjem tega genialnega skladatelja pa so se zaradi zasi\u010denosti s sodobnimi kompozicijskimi nazori ali iz latentnega politi\u010dnega upora spogledovali tudi skladatelji 20. stoletja, med drugim mladi Prokofjev, ki je pri \u0161estindvajsetih zasnoval svojo prvo simfonijo in jo krstil za \u00bbKlasi\u010dno\u00ab, ter \u0160ostakovi\u010d leta 1945 v Deveti simfoniji, vsaj na\u010deloma namenjeni proslavljanju konca druge svetovne vojne.
Scenarista: Metod Pevec, Olga Michalik
Sodelavec pri scenariju: Vladimir Milo\u0161evi\u0107
Producent: Danijel Ho\u010devar
Direktor fotografije: Metod Pevec
Kamera: Dejan Ulaga, Gaja Naja Rojec
Monta\u017eerka: Olga Michalik
Svetovalec pri monta\u017ei: Ivo Trajkov
Kolorist: Emil Svetlik
Oblikovalec zvoka: Julij Zornik
Produkcija Vertigo Ljubljana
V koprodukciji z RTV Slovenija
V sodelovanju s Filmskim studiom Viba film
Finan\u010dna podpora Slovenski filmski center, javna agencija Republike Slovenije
Re\u017eiser in psihiater se skupaj odpravita v osrednji slovenski zapor na Dobu. Re\u017eiser verjame, da so tam zaprte tudi zgodbe, psihiater verjame, da lahko s svojo metodo psihodrame obsojencem odpre odre\u0161ujo\u010d ustvarjalni prostor in pogled v prihodnost. Osvobojeno ozemlje v zaprtem obmo\u010dju?
\u00bbVsa kazniva dejanja so dobrodo\u0161la.\u00ab Tudi te besede so bile izre\u010dene na avdicijah v centralnem slovenskem zaporu na Dobu. Za poldrugo leto dolg eksperiment s psihiatrom in filmsko kamero so se odlo\u010dili ve\u010dinoma obsojeni za najhuj\u0161a kazniva dejanja: nedovoljena trgovina z drogami, ilegalni prevozi migrantov, oboro\u017eeni ropi, spolni delikti in umori. Skupina zelo razli\u010dnih obsojencev je v dolgem psihodramskem dru\u017eenju prehodila pot od otro\u0161tva do negotove prihodnosti po prestani kazni. Izka\u017ee se, da kriminalna identiteta ni nekaj preprostega, kot se zdi na straneh \u010drne kronike, prav tako je ni mogo\u010de pripisati eni sami osebi. Kriva sta najmanj o\u010de in sin in \u0161e kdo in \u0161e kaj. Obsojeni na 30, 20, 17, 15 ... skupaj 105 let kazni zapora prej ali slej tr\u010dijo ob najgloblje eksistencialno dno. Tam ni denarja, ni gangsterskega ponosa, ni prijateljev, tam je tako malo ali ni\u010d, da se pojavi presenetljiva potreba po duhovnosti in ustvarjalnosti. Tam smo se sre\u010dali.
Vse bolj se mi zdi, da je najbolj\u0161e izhodi\u0161\u010de za dokumentarni film tam, kjer ne\u010desa ne razumem, ampak me to hkrati neustavljivo privla\u010di. Ko sem bil prvi\u010d v zaporu na Dobu, sem sre\u010dal zelo posebne ljudi. Do\u017eivel sem jih kot like, kot junake, ki bi jih rad sam napisal. \u010ce bi znal. \u017divljenje pi\u0161e bolje, zato sem se tja raje vrnil dokumentaristi\u010dno. In seveda tudi avanturisti\u010dno, saj na za\u010detku nisem imel pojma, kdo se bo sploh pridru\u017eil na\u0161emu psihodramskemu in filmskemu interesu. Kdo od teh kriminalcev bo pa \u0161el z nezakritim obrazom in po\u0161tenim zanimanjem na sre\u010danje s psihiatrom in filmsko kamero? Povedati svojo travmo, svoj greh, govoriti o svojem strahu in negotovosti? Pri\u0161li so \u0161tevilni, ostali pa samo tisti, ki bi jih po tem snemanju lahko \u0161tel za svoje prijatelje. Ve\u010dkrat me je spremljal varljiv in neprofesionalen ob\u010dutek, da film tokrat sploh ni bil na prvem mestu.
Metod Pevec
O re\u017eiserju
Metod Pevec, rojen leta 1958 v Ljubljani, je izku\u0161en filmski re\u017eiser in scenarist, pisatelj in igralec. Re\u017eiral je \u0161tevilne igrane in dokumentarne filme, med katerimi izstopajo Carmen (igrani, 1996), Pod njenim oknom (igrani, 2003), Lahko no\u010d, gospodi\u010dna (igrani, 2011), Aleksandrinke (dokumentarni, 2011), Vaje v objemu (igrani, 2012), Dom (dokumentarni, 2015) in Jaz sem Frenk (igrani, 2019). Je prejemnik nagrad zlata arena za re\u017eijo na filmskem festivalu v Pulju leta 2011 in 2020 za najbolj\u0161o re\u017eijo filmov Lahko no\u010d, gospodi\u010dna oziroma Jaz sem Frenk ter ve\u010d nagrad vesna na Festivalu slovenskega filma, med njimi za najbolj\u0161o re\u017eijo filma Vaje v objemu ter za najbolj\u0161a dokumentarna filma Aleksandrinke in Dom leta 2011 in 2015. Leta 2013 je za svoje re\u017eijske dose\u017eke prejel najvi\u0161je slovensko kulturno priznanje, nagrado Pre\u0161ernovega sklada.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","day":"","multiple_day":true},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: dr. Tina Jazbec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-lara-jeranko-marconi-predani-narcise","node_id":"8353","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Shell%20%232%2C%20detail.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
Electrobatt 2026 predstavlja prilo\u017enost za povezovanje strokovnjakov, izmenjavo inovativnih idej in skupno oblikovanje prihodnosti naprednih tehnologij za shranjevanje energije.
Po uspe\u0161ni prvi izvedbi v Romuniji bo druga konferenca ponudila prostor za izmenjavo znanja, predstavitev najnovej\u0161ih raziskovalnih dose\u017ekov, krepitev mednarodnega sodelovanja in vzpostavljanje novih partnerstevPosebna pozornost bo namenjena tudi podpori mladim raziskovalcem in njihovemu vklju\u010devanju v mednarodno znanstveno skupnost.
Teme konference pokrivajonajnovej\u0161e raziskave in inovacije na podro\u010dju baterijskih tehnologij, vklju\u010dno z naprednimi baterijskimi materiali, novimi kemijskimi sestavami, inovativnimi zasnovami elektrod in elektrolitov ter razvojem baterij, ki presegajo litijeve tehnologije, vklju\u010dno z ve\u010dvalentnimi baterijami.
Poseben poudarek bo namenjen tudi proizvodnim procesom, mo\u017enostim pove\u010danja obsega proizvodnje, modeliranju, simulacijam, ra\u010dunalni\u0161kim metodam in naprednim tehnikam karakterizacije.
Udele\u017eenci bodo raziskovali tudi mo\u017enosti integracije baterijskih sistemov in njihove uporabe v razli\u010dnih sektorjih, s ciljem spodbujanja razvoja u\u010dinkovitih, trajnostnih in inovativnih re\u0161itev za shranjevanje energije.
","event_date_start":"2026-11-03T23:00:00","event_date_end":"2026-11-05T23:00:00","title":"Mednarodna konferenca o elektrokemiji baterij in tehnologijah shranjevanja energije","times":"23:59","url":"/kultura/mednarodna-konferenca-o-elektrokemiji-baterij-in-tehnologijah-shranjevanja-energije","day":"","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Razstava ob 100. obletnici smrti Sre\u010dka Kosovela (Kosovelovo leto 2026)","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/kozmos-kosovel","node_id":"7881","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija CD","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/CD%20manjs%CC%8Ca%20margina_nov.jpg","price":"8,00 EUR","full_description":"\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Vsaka sprememba se za\u010dne skoraj neopazno. Z mislijo, vpra\u0161anjem, dvomom ali odlo\u010ditvijo, ki nas spodbudi, da pogledamo druga\u010de. Tako kot vsaka posodobitev tudi najve\u010dje preobrazbe ne nastanejo v trenutku. Razvijajo se postopoma, z vsakim novim spoznanjem, izku\u0161njo in korakom naprej.
\u017divljenje je neprestano posodabljanje. Spreminjajo se na\u0161e ideje, prepri\u010danja, odnosi in pogled na svet. U\u010dimo se, rastemo, opu\u0161\u010damo stare vzorce in odkrivamo nove mo\u017enosti. Prav ta nenehni proces razvoja nam omogo\u010da, da premikamo meje, ustvarjamo spremembe in soustvarjamo prihodnost.
TEDxLjubljana \u017ee sedemnajsto leto ustvarja prostor za ideje, ki navdihujejo, povezujejo in odpirajo nove poglede. V vseh teh letih je na odru nastopilo ve\u010d kot dvesto govornikov z najrazli\u010dnej\u0161ih podro\u010dij. Vsak od njih je s svojim znanjem, izku\u0161njo ali pogledom na svet pustil pe\u010dat pri tiso\u010dih obiskovalcih.
Letos se sre\u010damo pod osrednjo temo: Posodobitev v teku. Tema nas opominja, da nih\u010de izmed nas ni dokon\u010dana razli\u010dica sebe. Svet okoli nas se nenehno spreminja, z njim pa tudi mi. Vsaka izku\u0161nja, vsak pogovor in vsak izziv predstavljajo prilo\u017enost za novo spoznanje in korak naprej.
TEDxLjubljana 2026 bo tudi letos ponudil premi\u0161ljeno sestavljen program z vsebinami z razli\u010dnih podro\u010dij. Pred za\u010detkom dogodka se bomo spro\u0161\u010deno dru\u017eili, po zaklju\u010dku pa ve\u010der nadaljevali v znamenju povezovanja med obiskovalci, govorniki in partnerji dogodka. Ker najve\u010dje spremembe pogosto ne nastanejo na odru, temve\u010d v pogovorih, ki sledijo.
18.30 \u2013 Spremljevalni dogodek 4: \u00bbEkspozicija\u00ab
Program:
Yaron Deutsch: Ekspozicija #1.8.02 (Exposition #1.8.02)
Sarah Nemtsov: Da'at
Pierluigi Billone: Sgorgo Y
Izvajalec: Yaron Deutsch, elektri\u010dna kitara
19.30 \u2013 Pred koncertom pogovor z Lanom Podletnikom A\u0161i\u010dem (moderator: Gregor Pompe)
20.00 \u2013 Koncert: Trk \u010dasovnosti
Program:
Elena Rykova: 101% nalaganje misli (101% mind uploading) za klavir in tolkala
Imsu Choi: IIIN za flavto, klarinet, harmoniko, violon\u010delo in elektri\u010dno kitaro
Brendan Champeaux: Poem Code za basovski klarinet, elektri\u010dno kitaro, tolkala in harmoniko
Lan Podletnik A\u0161i\u010d: novo delo za flavto, klarinet, elektri\u010dno kitaro, tolkala in violon\u010delo (naro\u010dilo Foruma nove glasbe)
Misato Mo\u010dizuki: Sateliti (Satellites) za klavir, saksofon, tolkala
Izvajalci: \u010dlani Ansambla Foruma nove glasbe
Koprodukcija: Dru\u0161tvo UHO (Forum nove glasbe) in Cankarjev dom
Na prvem koncertu leto\u0161njega festivala bodo na sporedu dela, ki izrazito razli\u010dno obravnavajo \u010dasovnost, torej temeljni glasbeni parameter, razumevanje slednjega pa je lahko preslikano tudi na dru\u017ebena razmerja med izvajalci, ki se morajo tej razli\u010dni \u010dasovnosti prilagajati.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","day":"","multiple_day":true},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: dr. Tina Jazbec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-lara-jeranko-marconi-predani-narcise","node_id":"8353","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Shell%20%232%2C%20detail.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Jaka Vukoti\u010d nas z ilustracijami iz stripa SRE\u010cKONSTRIP popelje na popotovanje po nenavadnih svetovih Sre\u010dka Kosovela, geografskih in umetni\u0161kih. Vukoti\u010d tako Sre\u010dka Kosovela postavi na svetovni zemljevid najve\u010djih umetnikov in umov na\u0161ega \u010dasa ter poka\u017ee, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brez\u010dasne ter zakaj nas vedno znova pretresejo. Razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani je hkrati poklon Sre\u010dku Kosovelu in stripovski umetnosti.
","event_date_start":"2026-09-15T22:00:00","event_date_end":"2026-11-08T22:59:59","title":"Jaka Vukoti\u010d: Kosovel v stripu","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/jaka-vukotic-kosovel-v-stripu","day":"","multiple_day":true},{"description":"Razstava ob 100. obletnici smrti Sre\u010dka Kosovela (Kosovelovo leto 2026)","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/kozmos-kosovel","node_id":"7881","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija CD","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/CD%20manjs%CC%8Ca%20margina_nov.jpg","price":"8,00 EUR","full_description":"\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
19.30 \u2013 1. del koncerta
Program:
Alvise Sinivia & Fr\u00e9d\u00e9ric Blondy: Mikrografija (Micrographia) za preparirani klavir in elektroniko
20.30 \u2013 Pogovor z Alvisejem Sinivio (moderator: Gregor Pompe)
21.00 \u2013 2. del koncerta
Program:
Larisa Vrhunc: novo delo za saksofon, tolkala, klavir, violon\u010delo in elektroniko (naro\u010dilo Foruma nove glasbe)
Doina Rotaru: Japonski vrt (Japanese Garden) za basovsko flavto in elektroniko
Marco Momi: Ludica II za saksofon, elektri\u010dno kitaro, tolkala, klavir in elektroniko
Joanna Bailie: Vlaki (Trains) za violon\u010delo in elektroniko
Izvajalci:
Alvise Siniva, klavir
Fr\u00e9d\u00e9ric Blondy, klavir
\u010clani Ansambla Foruma nove glasbe
Rok Zalokar, elektronika
Koncert Hibridni prostori zaznamuje druga\u010den na\u010din sre\u010devanja, tokrat med \u010dlovekom in strojem, pri \u010demer ne gre toliko za sodobno vpra\u0161anje, ali lahko stroj in umetna inteligenca nadomestita \u010dloveka, temve\u010d bolj za na\u010dine, kako lahko oba plodno sobivata in soustvarjata.
Koprodukcija: Dru\u0161tvo UHO (Forum nove glasbe) in Cankarjev dom
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Orkester Slovenske filharmonije
Solisti: Alessandra Tessaro, sopran; Gregor Ravnik, tenor; Domen Kri\u017eaj, bariton; Ju\u0161 Mil\u010dinski, povezovalec
Program:
Wolfgang Aamadeus Mozart, Uvertura k operi Figarova svatba
Gaetano Donizetti, \u00bbUna furtiva lagrima\u00ab arija iz opere Ljubezenski napoj
Gioachino Rossini, \u00bbLargo al factotum\u00ab arija iz opere Seviljski brivec
Wolfgang Aamadeus Mozart, \u00bbPa-pa-pa- geno \u2026 Pa-pa-pa-gena\u00ab duet iz opere \u010carobna pi\u0161\u010dal
Viktor Parma, Intermezzo iz opere Ksenija
Franz Lehar, arija Danila iz operete Vesela vdova
Carl Zeller, arija Christel iz operete Pti\u010dar
Radovan Gobec, duet Branka in Darinke iz operete Hmeljska princesa
Jacques Offenbach, Kankan iz operete Orfej v podzemlju
Andrew Lloyd Webber, \u00bbAll I Ask of You\u00ab arija iz muzikala Fantom iz opere
Frederick Loewe, \u00bbI Could Have Danced All Night\u00ab arija iz muzikala My Fair Lady
Leonard Bernstein, \u00bbMaria\u00ab arija iz muzikala Zgodba z zahodne strani
Mitch Leigh, The Impossible Dream iz muzikala Mo\u017e iz Man\u010de
Orkester Slovenske filharmonije
Solisti: Alessandra Tessaro, sopran; Gregor Ravnik, tenor; Domen Kri\u017eaj, bariton; Ju\u0161 Mil\u010dinski, povezovalec
Program:
Wolfgang Aamadeus Mozart, Uvertura k operi Figarova svatba
Gaetano Donizetti, \u00bbUna furtiva lagrima\u00ab arija iz opere Ljubezenski napoj
Gioachino Rossini, \u00bbLargo al factotum\u00ab arija iz opere Seviljski brivec
Wolfgang Aamadeus Mozart, \u00bbPa-pa-pa- geno \u2026 Pa-pa-pa-gena\u00ab duet iz opere \u010carobna pi\u0161\u010dal
Viktor Parma, Intermezzo iz opere Ksenija
Franz Lehar, arija Danila iz operete Vesela vdova
Carl Zeller, arija Christel iz operete Pti\u010dar
Radovan Gobec, duet Branka in Darinke iz operete Hmeljska princesa
Jacques Offenbach, Kankan iz operete Orfej v podzemlju
Andrew Lloyd Webber, \u00bbAll I Ask of You\u00ab arija iz muzikala Fantom iz opere
Frederick Loewe, \u00bbI Could Have Danced All Night\u00ab arija iz muzikala My Fair Lady
Leonard Bernstein, \u00bbMaria\u00ab arija iz muzikala Zgodba z zahodne strani
Mitch Leigh, The Impossible Dream iz muzikala Mo\u017e iz Man\u010de
Trajanje: 90 minut
Toma\u017e Gaj\u0161t, trobenta, krilovka; Bo\u0161tjan Simon, saksofon, modularni sintetizator; Andrej Kobal, elektronika v \u017eivo; \u0160imun Mati\u0161i\u0107, vibrafon, bobni, tolkala; Kristijan Krajn\u010dan, violon\u010delo, bobni, tolkala
\"Alkimija za 21. stoletje\" je nov projekt multiinstrumentalista in skladatelja Kristijana Krajn\u010dana, v katerem se anti\u010dna ideja alkimije sre\u010da z \u017eivim, sodobnim jazzom. Jedro dela je alkimija kot umetnost spremembe. Toda bolj kot \u010darovnija je to konkretna sprememba pogleda, poslu\u0161anja, zavedanja. Videti mistiko v vsakdanjem \u017eivljenju: v korenini drevesa, ki razbija asfaltni plo\u010dnik, v otro\u0161kih o\u010deh, ki \u0161e nimajo predsodkov, v toploti sonca, ki z nuklearno fuzijo bo\u017ea lice.
Krajn\u010dan je \u010drpal navdih iz razli\u010dnih svetov: podob in simbolov alkimije, do\u017eivljanja \u0161amanskih ritualov v pragozdu, elektronske manipulacije instrumentov, mrgolenja zakopanih \u010dustev, pa tudi iz ljudske dedi\u0161\u010dine z mikrotonalnostjo Rezije in Istre.
\u00bb\u010clove\u0161ko je, da boli. A pomembno je, kaj s to bole\u010dino naredi\u0161,\u00ab pravi Krajn\u010dan. \u00bbV\u010dasih si zami\u0161ljam, da bi na mojem grobu pisalo: \u017divel je kot alkimist. \u010cesarkoli se je dotaknil, je vsaj za odtenek izbolj\u0161alo svoje stanje. To je ideal, ki mu sku\u0161am slediti.\u00ab
","event_date_start":"2026-11-10T18:30:00","event_date_end":"2026-11-10T21:00:00","title":"Kristijan Krajn\u010dan 5tet: Alchymia XXI","times":"19:30","url":"/kultura/glasba/kristijan-krajncan-5tet-alchymia-xxi","day":"Torek","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Pedago\u0161ki video o Cankarjevem domu in delavnica izdelovanja brkov \r\nZa vrtce in 1. triado osnovne \u0161ole \r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/brki-in-skodelica-kave","node_id":"5114","event_calendar":[{"value":"1"}],"category":"","hall":"","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Brki%20in%20skodelica%20kave.png","price":null,"full_description":"Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Orkester Slovenske filharmonije
Solisti: Alessandra Tessaro, sopran; Gregor Ravnik, tenor; Domen Kri\u017eaj, bariton; Ju\u0161 Mil\u010dinski, povezovalec
Program:
Wolfgang Aamadeus Mozart, Uvertura k operi Figarova svatba
Gaetano Donizetti, \u00bbUna furtiva lagrima\u00ab arija iz opere Ljubezenski napoj
Gioachino Rossini, \u00bbLargo al factotum\u00ab arija iz opere Seviljski brivec
Wolfgang Aamadeus Mozart, \u00bbPa-pa-pa- geno \u2026 Pa-pa-pa-gena\u00ab duet iz opere \u010carobna pi\u0161\u010dal
Viktor Parma, Intermezzo iz opere Ksenija
Franz Lehar, arija Danila iz operete Vesela vdova
Carl Zeller, arija Christel iz operete Pti\u010dar
Radovan Gobec, duet Branka in Darinke iz operete Hmeljska princesa
Jacques Offenbach, Kankan iz operete Orfej v podzemlju
Andrew Lloyd Webber, \u00bbAll I Ask of You\u00ab arija iz muzikala Fantom iz opere
Frederick Loewe, \u00bbI Could Have Danced All Night\u00ab arija iz muzikala My Fair Lady
Leonard Bernstein, \u00bbMaria\u00ab arija iz muzikala Zgodba z zahodne strani
Mitch Leigh, The Impossible Dream iz muzikala Mo\u017e iz Man\u010de
Orkester Slovenske filharmonije
Solisti: Alessandra Tessaro, sopran; Gregor Ravnik, tenor; Domen Kri\u017eaj, bariton; Ju\u0161 Mil\u010dinski, povezovalec
Program:
Wolfgang Aamadeus Mozart, Uvertura k operi Figarova svatba
Gaetano Donizetti, \u00bbUna furtiva lagrima\u00ab arija iz opere Ljubezenski napoj
Gioachino Rossini, \u00bbLargo al factotum\u00ab arija iz opere Seviljski brivec
Wolfgang Aamadeus Mozart, \u00bbPa-pa-pa- geno \u2026 Pa-pa-pa-gena\u00ab duet iz opere \u010carobna pi\u0161\u010dal
Viktor Parma, Intermezzo iz opere Ksenija
Franz Lehar, arija Danila iz operete Vesela vdova
Carl Zeller, arija Christel iz operete Pti\u010dar
Radovan Gobec, duet Branka in Darinke iz operete Hmeljska princesa
Jacques Offenbach, Kankan iz operete Orfej v podzemlju
Andrew Lloyd Webber, \u00bbAll I Ask of You\u00ab arija iz muzikala Fantom iz opere
Frederick Loewe, \u00bbI Could Have Danced All Night\u00ab arija iz muzikala My Fair Lady
Leonard Bernstein, \u00bbMaria\u00ab arija iz muzikala Zgodba z zahodne strani
Mitch Leigh, The Impossible Dream iz muzikala Mo\u017e iz Man\u010de
Hrva\u0161ki stand-up komik Goran Vin\u010di\u0107 - Vin\u010da prvi\u010d gostuje v Sloveniji z novo predstavo Komedija je resna stvar. Po predstavah De\u017eurni krivec in Reci mi da se \u0161ali\u0161 v novem programu nadaljuje z opazovalnim humorjem o vsakdanjih dogodkih, odnosih in dru\u017ebenih navadah.
V zna\u010dilnem neposrednem slogu komentira sodobno \u017eivljenje, medije in generacijske razlike ter iz vsakdanjih pogovorov in nesporazumov ustvarja prepoznavne komi\u010dne prizore.
\u010ce imate radi neposreden, inteligenten in nepre\u010di\u0161\u010den stand-up, tega ve\u010dera preprosto ne smete zamuditi.
Koda Events & Vigna PR
Predstava poteka v izvirnem jeziku.
","event_date_start":"2026-11-11T19:00:00","event_date_end":"2026-11-11T20:15:00","title":"Goran Vin\u010di\u010d - Vin\u010da","times":"20:00","url":"/kultura/prireditev-drugega-organizatorja/goran-vincic-vinca","day":"Sreda","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Pedago\u0161ki video o Cankarjevem domu in delavnica izdelovanja brkov \r\nZa vrtce in 1. triado osnovne \u0161ole \r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/brki-in-skodelica-kave","node_id":"5114","event_calendar":[{"value":"1"}],"category":"","hall":"","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Brki%20in%20skodelica%20kave.png","price":null,"full_description":"Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
Liffe \u2013 Ljubljanski mednarodni filmski festival letos zaznamuje 37. izdajo. V Ljubljano \u017ee vrsto let prina\u0161a izbrane dose\u017eke svetovne kinematografije in nagrajence najvidnej\u0161ih festivalov (Cannes, Rotterdam, Berlin, Benetke itd.) ter obenem opozarja na najpomembnej\u0161e dose\u017eke doma\u010de kinematografije.
Cilj festivala je spodbujati in promovirati mlade in neuveljavljene, prete\u017eno evropske filmske ustvarjalce in jih pripeljati v dialog s slovenskim ob\u010dinstvom. Liffe podeli ve\u010d nagrad (vodomec za najbolj\u0161ega mladega avtorja; najbolj\u0161i kratki film; nagrada ob\u010dinstva; nagrada Fipresci \u2026). Vklju\u010devanje digitalnih novosti in izobra\u017eevalni programi za mlado ob\u010dinstvo so v zadnjih letih pomemben element festivala, katerega poslanstvo ostaja tudi izobra\u017eevanje razli\u010dnih starostnih skupin.
V Ljubljani Liffe gostuje na sedmih festivalskih prizori\u0161\u010dih (Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Slovenska kinoteka, Kino Be\u017eigrad, Kino \u0160i\u0161ka in dvorana AGRFT), z ostalimi lokacijami (Maribox Maribor, Anton Podbev\u0161ek Teater Novo mesto in Kino Union Celje) po vsej Sloveniji pa festival nagovarja in ostaja dostopen slovenskemu ob\u010dinstvu tudi izven metropole.
Leta 1992 je Mednarodno zdru\u017eenje filmskih producentov \u2013 FIAPF podelilo licenco Film Art Festu, ki se je 1996 preimenoval v Mednarodni filmski festival, 1998 pa v danes \u017ee uveljavljeni Liffe (Ljubljana International Film Festival). S to licenco je festival dobil potrditev, da izpolnjuje vse pogoje za uvrstitev na seznam uradnih svetovnih filmskih festivalov.
Festival \u017ee od samih za\u010detkov producira Cankarjev dom, kulturni in kongresni center Ljubljana, katerega program sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Festivalski sklopi
Perspektive, uraden tekmovalni sklop mladih re\u017eiserjev za nagrado vodomec Telekoma Slovenije.
Predpremiere, filmski vrhunci, odkupljeni za predvajanje po Sloveniji.
Kralji in kraljice, dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma.
Panorama svetovnega filma, festivalski favoriti s petih celin.
Ekstravaganca, t. i. polno\u010dni kino, prina\u0161a raznovrstne, drznej\u0161e in \u017ege\u010dkljive vsebine.
Kinobalon, samostojen sklop za gledalce od 5. do 14. leta; v sodelovanju s Kinodvorom.
Posve\u010deno, poklon pomembnemu sodobnemu avtorju ali avtorici.
Retrospektiva, Commedia all'italiana ali Italijani se smejijo (v sodelovanju s Slovensko kinoteko)
Jadranska mre\u017ea festivalov, skupni projekt osmih regionalnih festivalov.
Kino-integral
Evropa na kratko, tekmovalni program kratkega filma.
Spremljevalni program
Pogovori s festivalskimi gosti in filmskimi ustvarjalci
Okrogle mize in delavnice
Nagrade
Vodomec (Kingfisher), nagrada re\u017eiserju najbolj\u0161ega filma iz tekmovalnega sklopa Perspektive po izbiri mednarodne \u017eirije; podeljuje glavni pokrovitelj Telekom Slovenije, d.d.
Nagrada FIPRESCI, mednarodna \u017eirija svetovnega zdru\u017eenja filmskih kritikov in novinarjev
Nagrada za najbolj\u0161i kratki film
Nagrada mladinske \u017eirije Kinotrip, nominiranih pet filmov iz razli\u010dnih programskih sklopov
Nagrada Art kino mre\u017ee Slovenije, zdru\u017eenja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetni\u0161kega filma Slovenije
Nagrada ob\u010dinstva zmaj najbolje ocenjenemu filmu, ki \u0161e nima distribucijske licence za Slovenijo.
Festivalska prizori\u0161\u010da
Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Kino Be\u017eigrad, Slovenska kinoteka, dvorana AGRFT, Kino \u0160i\u0161ka, Maribox Maribor, Kino Union v Celju in Anton Podbev\u0161ek teater Novo mesto
Osrednje festivalsko sredi\u0161\u010de: Drugo preddverje Cankarjevega doma
Pokrovitelji
Glavni pokrovitelj: Telekom Slovenije, d.d.
Partner festivala: RTV SLO
S finan\u010dno podporo Evropske unije
Ustanovitelj in glavni sofinancer kulturno-umetni\u0161kega programa CD: Ministrstvo za kulturo
Partnerji festivala
Kinodvor
Slovenska kinoteka
Kino Be\u017eigrad
Univerza v Ljubljani Akademija za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo \u2013 AGRFT
Kino \u0160i\u0161ka
Anton Podbev\u0161ek Teater
Maribox Maribor
Kino Union Celje
Mre\u017ea festivalov Jadranske regije odpira prijave za program Cinefili, namenjen mladim ljubiteljem art filma iz Slovenije, Hrva\u0161ke, \u010crne gore, Bosne in Hercegovine Srbije ter Severne Makedonije.
Program zdru\u017euje gledalce, mlaj\u0161e od 30 let, ki \u017eelijo pridobiti svoje poznavanje sodobnega avtorskega filma skozi projekcije, predavanja in mojstrske razrede s filmskimi ustvarjalci in strokovnjaki iz regije. Ob gledanju filmov in prisostvovanju programu Industry bodo imeli obiskovalci prilo\u017enost spoznati nove smernice v art filmu, izmenjevati vtise z vrstniki iz sosednjih de\u017eel in razvijati kriti\u010dni pristop k filmski umetnosti.
Cilj programa Cinefili je spodbuditi mlade k rednemu gledanju filmov v kinih ter zgraditi novo generacijo ob\u010dinstva, ki prepoznava in ceni vrednosti art filma tako danes kot tudi v prihodnosti.
Prijave v bazo Cinefilov so odprte za vse zainteresirane mlade iz de\u017eel regije, prijaviti pa se je mogo\u010de z obrazcem. Rok za prijavo je 16. oktober.
Izbrani \u010dlani bodo dobili edinstveno prilo\u017enost za obisk leto\u0161nje izdaje Zagreb\u0161kega filmskega festivala s festivalsko akreditacijo, ki omogo\u010da brezpla\u010dno gledanje filmov, z obveznim prisostvovanjem na filmskem programu Mre\u017ea festivalov Jadranske regije. S prijavo v bazo Cinefilov se odpira mo\u017enost selekcije in drugih regionalnih festivalov.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Po razstavi Kozmos Kosovel bo v \u010detrtek, 5. novembra, ob 18. uri, vodil Miha Colner.
Osredoto\u010dil se bo na duh \u010dasa prve polovice dvajsetih let 20. stoletja v Jugoslaviji in Italiji, kjer je Kosovel takrat \u017eivel in aktivno deloval. Pod drobnogledom bodo temeljne spremembe v dru\u017ebenopoliti\u010dnem, gospodarskem in kulturnem \u017eivljenju, ki so se dogajale po koncu prve svetovne vojne, pa tudi nove oblike vizualne kulture in vizualne umetnosti tega prostora in \u010dasa. Skozi prizmo Sre\u010dka Kosovela bodo izpostavljene nove avantgardne in subverzivne umetni\u0161ke prakse, ki so se v tem \u010dasu veliko pojavljale v vsej Evropi in tudi globoko zaznamovale Kosovelovo delovanje.
Miha Colner (1978) je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos v Galeriji Bo\u017eidar Jakac \u2013 Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki, prav tako pa je
dejaven kot predavatelj in publicist na podro\u010djih vizualne umetnosti, vizualne kulture in \u0161ir\u0161ega polja dru\u017ebenih ved. \u017divi in deluje v Ljubljani in Kostanjevici na Krki.
***
Stopite v svet Sre\u010dka Kosovela skozi zgodbe, ki jih morda \u0161e ne poznate. Na rednih javnih vodenjih vsak \u010detrtek ob 18. uri boste v dru\u017ebi na\u0161ih vodnikov odkrivali presenetljive razse\u017enosti njegovega ustvarjanja in razmi\u0161ljanja.
Razstava Kozmos Kosovel ni le prostor sre\u010devanja z \u017eivljenjem in delom Sre\u010dka Kosovela, temve\u010d tudi \u017eivahno sti\u010di\u0161\u010de idej, pogovorov in novih interpretacij njegove izjemne ustvarjalne zapu\u0161\u010dine. Spremljevalni program obiskovalcem vseh generacij omogo\u010da, da na razli\u010dne na\u010dine vstopijo v pesnikov svet, ki je s svojo vizijo presegal \u010das in prostor.
Zaradi omejenega \u0161tevila mest so prijave na vodenje obvezne.
Vljudno prosimo, da po\u0161ljete prijavo na e-naslov prijave@cd-cc.si najpozneje do 14. ure na dan dogodka.
Udele\u017eba na vodenju je mo\u017ena le s potrjeno prijavo, ki jo boste prejeli po e-po\u0161ti.
Vstopnina:
Cena vstopnice: 8, 6* EUR (* za mlaj\u0161e od 25 in starej\u0161e od 65 let in upokojence)
BREZ dopla\u010dila za vodenje
Od 9. do 99. leta
Trajanje: 60 minut
Deset let predstave Tesla.
201 ponovitev.
\u0160tevilo, ki ni okroglo, je pa deljivo s 3.
Naklju\u010dje? Tesla bi rekel, da ne.
Osrednja osebnost glasbeno-gledali\u0161ke predstave Tesla je izumitelj Nikola Tesla, za katerega \u0161tevilni trdijo, da je \u00bb\u010dlovek, ki je izumil 20. stoletje\u00ab.
Predstava se sprehodi skozi devet poglavij Teslovega \u017eivljenja, ki z glasbo, poskusi, biografskimiodlomki in citati nazorno predstavijo svet Nikole Tesle, njegovih izumov ter predvsem njegove neizmerne humanisti\u010dne \u017eelje po izbolj\u0161anju sveta za naslednje generacije.
Predstava je avtorsko delo vsestranskega glasbenika Janeza Dov\u010da ter v sebi zdru\u017euje njegova najljub\u0161a svetova: fiziko in glasbo. Skupna to\u010dka obeh, kot tudi vrste izumov Nikole Tesle, je resonanca, fizikalni pojav, ki je osnova vseh glasbenih in\u0161trumentov ter je klju\u010den tudi pri sobivanju s so\u010dlovekom in naravo.
Trajanje: 90 minut
Josipa Lisac se uvr\u0161\u010da med umetnice, ki presegajo pojem pevke \u2013 je glasbeni svet zase. Njena uspe\u0161na pot, dolga ve\u010d kot pet desetletij, je zaznamovana z redko kombinacijo vokalne virtuoznosti, radikalne umetni\u0161ke svobode in magnetne odrske prezence. Od zgodnjih rockovskih let, ko je zrasla v ikono prostora nekdanje Jugoslavije, do poznej\u0161ih raziskovanj jazza, \u0161ansona, etna in gospela, je ves \u010das sledila lastnemu notranjemu kompasu. Njeno ustvarjanje z dolgoletnim partnerjem Karlom Metiko\u0161em je oblikovalo nekaj temeljnih plo\u0161\u010d doma\u010de popularne glasbe \u2013 z albumom Dnevnik jedne ljubavi (1973) pa je postavila merilo, ki ga \u0161tevilni \u0161e danes razumejo kot vrhunec konceptualnega rocka v regiji.
Enako neponovljiva kot njen glas je tudi njena vizualna poetika: kostumi, pri\u010deske in celostna podoba niso okrasje, temve\u010d del pripovedi, ki jo na odru gradi z vsakim tonom. Hkrati ostaja \u017eiva, aktualna in ustvarjalno radovedna \u2014 ob brez\u010dasnih pesmih, kot so Magla, Danas sam luda, Gdje Dunav ljubi nebo, Hir, hir, hir in Tisu\u0107u razloga, dokaj redno predstavlja tudi nove skladbe. Med njimi izstopa septembra lani izdani singel Zamisli, nastal v sodelovanju z glasbenikom in producentom Darkom Terlevi\u0107em (iz re\u0161kega elektro dvojca The Siids), enim najzanimivej\u0161ih imen nove generacije. Pesem prina\u0161a sve\u017eo zvo\u010dno zgodbo: preplet sodobne, rahlo elektronske produkcije in prepoznavne Josipine interpretacije, ki ostaja nekonvencionalna, mo\u010dna in brezkompromisno umetni\u0161ka.
Tiso\u010d razlogov \u2013 in \u0161e kak\u0161en ve\u010d, da se ji 12. novembra pridru\u017eimo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Projekt Po\u0161asti pomladi raziskuje starodavne pustne obi\u010daje severozahodne Slovenije, kjer so se ohranili eni najstarej\u0161ih ritualov preganjanja zime v Evropi. Fotograf Ciril Jazbec je projekt za\u010del na naro\u010dilo ameri\u0161ke revije National Geographic Magazine, a se je v zadnjih letih ve\u010dkrat vra\u010dal, saj ga je prevzela mo\u010d teh skupnostnih obredov. V vaseh pod Julijci se vsak februar nastopajo\u010di na\u0161emijo v stra\u0161ljive like, ki simbolizirajo razli\u010dne dru\u017ebene vloge ter s prizori pre\u017eenejo zimo in prikli\u010dejo pomlad. Serija dokumentira tako portrete likov kot intimne trenutke samega rituala, v katerih se protagonisti v\u017eivijo v svoje maske in znova obudijo skoraj pozabljene tradicije. Fotografije razkrivajo bizarno lepoto tega praznika, ki zdru\u017euje ljudsko domi\u0161ljijo, skupinsko pripadnost in prastaro \u017eeljo po obnavljanju \u017eivljenja.
","event_date_start":"2026-11-11T23:00:00","event_date_end":"2027-01-17T22:59:59","title":"Ciril Jazbec: Po\u0161asti pomladi / Monsters of Spring ","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/ciril-jazbec-posasti-pomladi-monsters-spring","day":"","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: dr. Tina Jazbec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-lara-jeranko-marconi-predani-narcise","node_id":"8353","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Shell%20%232%2C%20detail.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
Liffe \u2013 Ljubljanski mednarodni filmski festival letos zaznamuje 37. izdajo. V Ljubljano \u017ee vrsto let prina\u0161a izbrane dose\u017eke svetovne kinematografije in nagrajence najvidnej\u0161ih festivalov (Cannes, Rotterdam, Berlin, Benetke itd.) ter obenem opozarja na najpomembnej\u0161e dose\u017eke doma\u010de kinematografije.
Cilj festivala je spodbujati in promovirati mlade in neuveljavljene, prete\u017eno evropske filmske ustvarjalce in jih pripeljati v dialog s slovenskim ob\u010dinstvom. Liffe podeli ve\u010d nagrad (vodomec za najbolj\u0161ega mladega avtorja; najbolj\u0161i kratki film; nagrada ob\u010dinstva; nagrada Fipresci \u2026). Vklju\u010devanje digitalnih novosti in izobra\u017eevalni programi za mlado ob\u010dinstvo so v zadnjih letih pomemben element festivala, katerega poslanstvo ostaja tudi izobra\u017eevanje razli\u010dnih starostnih skupin.
V Ljubljani Liffe gostuje na sedmih festivalskih prizori\u0161\u010dih (Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Slovenska kinoteka, Kino Be\u017eigrad, Kino \u0160i\u0161ka in dvorana AGRFT), z ostalimi lokacijami (Maribox Maribor, Anton Podbev\u0161ek Teater Novo mesto in Kino Union Celje) po vsej Sloveniji pa festival nagovarja in ostaja dostopen slovenskemu ob\u010dinstvu tudi izven metropole.
Leta 1992 je Mednarodno zdru\u017eenje filmskih producentov \u2013 FIAPF podelilo licenco Film Art Festu, ki se je 1996 preimenoval v Mednarodni filmski festival, 1998 pa v danes \u017ee uveljavljeni Liffe (Ljubljana International Film Festival). S to licenco je festival dobil potrditev, da izpolnjuje vse pogoje za uvrstitev na seznam uradnih svetovnih filmskih festivalov.
Festival \u017ee od samih za\u010detkov producira Cankarjev dom, kulturni in kongresni center Ljubljana, katerega program sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Festivalski sklopi
Perspektive, uraden tekmovalni sklop mladih re\u017eiserjev za nagrado vodomec Telekoma Slovenije.
Predpremiere, filmski vrhunci, odkupljeni za predvajanje po Sloveniji.
Kralji in kraljice, dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma.
Panorama svetovnega filma, festivalski favoriti s petih celin.
Ekstravaganca, t. i. polno\u010dni kino, prina\u0161a raznovrstne, drznej\u0161e in \u017ege\u010dkljive vsebine.
Kinobalon, samostojen sklop za gledalce od 5. do 14. leta; v sodelovanju s Kinodvorom.
Posve\u010deno, poklon pomembnemu sodobnemu avtorju ali avtorici.
Retrospektiva, Commedia all'italiana ali Italijani se smejijo (v sodelovanju s Slovensko kinoteko)
Jadranska mre\u017ea festivalov, skupni projekt osmih regionalnih festivalov.
Kino-integral
Evropa na kratko, tekmovalni program kratkega filma.
Spremljevalni program
Pogovori s festivalskimi gosti in filmskimi ustvarjalci
Okrogle mize in delavnice
Nagrade
Vodomec (Kingfisher), nagrada re\u017eiserju najbolj\u0161ega filma iz tekmovalnega sklopa Perspektive po izbiri mednarodne \u017eirije; podeljuje glavni pokrovitelj Telekom Slovenije, d.d.
Nagrada FIPRESCI, mednarodna \u017eirija svetovnega zdru\u017eenja filmskih kritikov in novinarjev
Nagrada za najbolj\u0161i kratki film
Nagrada mladinske \u017eirije Kinotrip, nominiranih pet filmov iz razli\u010dnih programskih sklopov
Nagrada Art kino mre\u017ee Slovenije, zdru\u017eenja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetni\u0161kega filma Slovenije
Nagrada ob\u010dinstva zmaj najbolje ocenjenemu filmu, ki \u0161e nima distribucijske licence za Slovenijo.
Festivalska prizori\u0161\u010da
Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Kino Be\u017eigrad, Slovenska kinoteka, dvorana AGRFT, Kino \u0160i\u0161ka, Maribox Maribor, Kino Union v Celju in Anton Podbev\u0161ek teater Novo mesto
Osrednje festivalsko sredi\u0161\u010de: Drugo preddverje Cankarjevega doma
Pokrovitelji
Glavni pokrovitelj: Telekom Slovenije, d.d.
Partner festivala: RTV SLO
S finan\u010dno podporo Evropske unije
Ustanovitelj in glavni sofinancer kulturno-umetni\u0161kega programa CD: Ministrstvo za kulturo
Partnerji festivala
Kinodvor
Slovenska kinoteka
Kino Be\u017eigrad
Univerza v Ljubljani Akademija za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo \u2013 AGRFT
Kino \u0160i\u0161ka
Anton Podbev\u0161ek Teater
Maribox Maribor
Kino Union Celje
Mre\u017ea festivalov Jadranske regije odpira prijave za program Cinefili, namenjen mladim ljubiteljem art filma iz Slovenije, Hrva\u0161ke, \u010crne gore, Bosne in Hercegovine Srbije ter Severne Makedonije.
Program zdru\u017euje gledalce, mlaj\u0161e od 30 let, ki \u017eelijo pridobiti svoje poznavanje sodobnega avtorskega filma skozi projekcije, predavanja in mojstrske razrede s filmskimi ustvarjalci in strokovnjaki iz regije. Ob gledanju filmov in prisostvovanju programu Industry bodo imeli obiskovalci prilo\u017enost spoznati nove smernice v art filmu, izmenjevati vtise z vrstniki iz sosednjih de\u017eel in razvijati kriti\u010dni pristop k filmski umetnosti.
Cilj programa Cinefili je spodbuditi mlade k rednemu gledanju filmov v kinih ter zgraditi novo generacijo ob\u010dinstva, ki prepoznava in ceni vrednosti art filma tako danes kot tudi v prihodnosti.
Prijave v bazo Cinefilov so odprte za vse zainteresirane mlade iz de\u017eel regije, prijaviti pa se je mogo\u010de z obrazcem. Rok za prijavo je 16. oktober.
Izbrani \u010dlani bodo dobili edinstveno prilo\u017enost za obisk leto\u0161nje izdaje Zagreb\u0161kega filmskega festivala s festivalsko akreditacijo, ki omogo\u010da brezpla\u010dno gledanje filmov, z obveznim prisostvovanjem na filmskem programu Mre\u017ea festivalov Jadranske regije. S prijavo v bazo Cinefilov se odpira mo\u017enost selekcije in drugih regionalnih festivalov.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Carlos Pascual se vra\u010da na oder, za to prilo\u017enost je sestavil ansambel, s pomo\u010djo katerega bo na pokopali\u0161\u010du v Tomaju v predkolumbovski tradiciji pogovarjanja z mrtvimi, stopil v dialog s pesnikom Sre\u010dkom Kosovelom ter predstavil svoje \u0161panske prevode poezije tega velikega pesnika slovenskega Krasa ter zarisal portret \u010dude\u017enega de\u010dka tako za ob\u010dasne bralce kot za poznavalce njegove poezije in tuje ob\u010dinstvo.
Meta Fajdiga bo na klavirju izvajala skladbe \u0160ostakovi\u010da, Prokofjeva, Scriabina, Mompouja ter drugih avtorjev, Ne\u017ea Bojovi\u0107 bo kot telefonistka iz za\u010detka 20. stoletja z rapom povezovala zgodbe, Ursula Vratu\u0161a pa bo utelesila duha kra\u0161ke pokrajine in burje s sodobnim plesom in gibom.
","event_date_start":"2026-11-12T19:00:00","event_date_end":"2026-11-12T21:00:00","title":"Carlos Pascual: Sre\u010dko, moj sosed","times":"20:00","url":"/kultura/gledalisce-in-ples/carlos-pascual-srecko-moj-sosed","day":"\u010detrtek","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"}],"day":"\u010detrtek"},"13":{"event":[{"description":"2nd Slovenian Congress of Paediatric Cardiology and Paediatric Cardiac Surgery with International Participation\r\nOrganised by: University Medical Centre Ljubljana and TUM University Hospital \u2013 German Heart Center Munich","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/srcek-2026","node_id":"8418","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"","hall":"Prostori CD","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/SR%C4%8CEK%202026%20Community%20Banner.png","price":null,"full_description":"Building on the success of Sr\u010dek 2025, Sr\u010dek 2026 \u2013 the Slovenian Congress of Paediatric Cardiology and Cardiac Surgery \u2013 returns to Ljubljana for its second edition.Jointly organized by the University Medical Centre Ljubljana and the TUM University Hospital German Heart Center Munich, the congress will bring together leading experts, healthcare professionals, researchers, and industry partners involved in the care of patients with hypoplastic left heart syndrome. The scientific programme will feature state-of-the-art lectures, expert discussions, and opportunities for knowledge exchange and collaboration.
This year's congress will focus on hypoplastic left heart syndrome, one of the most challenging conditions in pediatric cardiology and cardiac surgery. The meeting will be held at the Cankarjev dom Convention Centre, conveniently located in the heart of Ljubljana.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
Liffe \u2013 Ljubljanski mednarodni filmski festival letos zaznamuje 37. izdajo. V Ljubljano \u017ee vrsto let prina\u0161a izbrane dose\u017eke svetovne kinematografije in nagrajence najvidnej\u0161ih festivalov (Cannes, Rotterdam, Berlin, Benetke itd.) ter obenem opozarja na najpomembnej\u0161e dose\u017eke doma\u010de kinematografije.
Cilj festivala je spodbujati in promovirati mlade in neuveljavljene, prete\u017eno evropske filmske ustvarjalce in jih pripeljati v dialog s slovenskim ob\u010dinstvom. Liffe podeli ve\u010d nagrad (vodomec za najbolj\u0161ega mladega avtorja; najbolj\u0161i kratki film; nagrada ob\u010dinstva; nagrada Fipresci \u2026). Vklju\u010devanje digitalnih novosti in izobra\u017eevalni programi za mlado ob\u010dinstvo so v zadnjih letih pomemben element festivala, katerega poslanstvo ostaja tudi izobra\u017eevanje razli\u010dnih starostnih skupin.
V Ljubljani Liffe gostuje na sedmih festivalskih prizori\u0161\u010dih (Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Slovenska kinoteka, Kino Be\u017eigrad, Kino \u0160i\u0161ka in dvorana AGRFT), z ostalimi lokacijami (Maribox Maribor, Anton Podbev\u0161ek Teater Novo mesto in Kino Union Celje) po vsej Sloveniji pa festival nagovarja in ostaja dostopen slovenskemu ob\u010dinstvu tudi izven metropole.
Leta 1992 je Mednarodno zdru\u017eenje filmskih producentov \u2013 FIAPF podelilo licenco Film Art Festu, ki se je 1996 preimenoval v Mednarodni filmski festival, 1998 pa v danes \u017ee uveljavljeni Liffe (Ljubljana International Film Festival). S to licenco je festival dobil potrditev, da izpolnjuje vse pogoje za uvrstitev na seznam uradnih svetovnih filmskih festivalov.
Festival \u017ee od samih za\u010detkov producira Cankarjev dom, kulturni in kongresni center Ljubljana, katerega program sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Festivalski sklopi
Perspektive, uraden tekmovalni sklop mladih re\u017eiserjev za nagrado vodomec Telekoma Slovenije.
Predpremiere, filmski vrhunci, odkupljeni za predvajanje po Sloveniji.
Kralji in kraljice, dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma.
Panorama svetovnega filma, festivalski favoriti s petih celin.
Ekstravaganca, t. i. polno\u010dni kino, prina\u0161a raznovrstne, drznej\u0161e in \u017ege\u010dkljive vsebine.
Kinobalon, samostojen sklop za gledalce od 5. do 14. leta; v sodelovanju s Kinodvorom.
Posve\u010deno, poklon pomembnemu sodobnemu avtorju ali avtorici.
Retrospektiva, Commedia all'italiana ali Italijani se smejijo (v sodelovanju s Slovensko kinoteko)
Jadranska mre\u017ea festivalov, skupni projekt osmih regionalnih festivalov.
Kino-integral
Evropa na kratko, tekmovalni program kratkega filma.
Spremljevalni program
Pogovori s festivalskimi gosti in filmskimi ustvarjalci
Okrogle mize in delavnice
Nagrade
Vodomec (Kingfisher), nagrada re\u017eiserju najbolj\u0161ega filma iz tekmovalnega sklopa Perspektive po izbiri mednarodne \u017eirije; podeljuje glavni pokrovitelj Telekom Slovenije, d.d.
Nagrada FIPRESCI, mednarodna \u017eirija svetovnega zdru\u017eenja filmskih kritikov in novinarjev
Nagrada za najbolj\u0161i kratki film
Nagrada mladinske \u017eirije Kinotrip, nominiranih pet filmov iz razli\u010dnih programskih sklopov
Nagrada Art kino mre\u017ee Slovenije, zdru\u017eenja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetni\u0161kega filma Slovenije
Nagrada ob\u010dinstva zmaj najbolje ocenjenemu filmu, ki \u0161e nima distribucijske licence za Slovenijo.
Festivalska prizori\u0161\u010da
Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Kino Be\u017eigrad, Slovenska kinoteka, dvorana AGRFT, Kino \u0160i\u0161ka, Maribox Maribor, Kino Union v Celju in Anton Podbev\u0161ek teater Novo mesto
Osrednje festivalsko sredi\u0161\u010de: Drugo preddverje Cankarjevega doma
Pokrovitelji
Glavni pokrovitelj: Telekom Slovenije, d.d.
Partner festivala: RTV SLO
S finan\u010dno podporo Evropske unije
Ustanovitelj in glavni sofinancer kulturno-umetni\u0161kega programa CD: Ministrstvo za kulturo
Partnerji festivala
Kinodvor
Slovenska kinoteka
Kino Be\u017eigrad
Univerza v Ljubljani Akademija za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo \u2013 AGRFT
Kino \u0160i\u0161ka
Anton Podbev\u0161ek Teater
Maribox Maribor
Kino Union Celje
Mre\u017ea festivalov Jadranske regije odpira prijave za program Cinefili, namenjen mladim ljubiteljem art filma iz Slovenije, Hrva\u0161ke, \u010crne gore, Bosne in Hercegovine Srbije ter Severne Makedonije.
Program zdru\u017euje gledalce, mlaj\u0161e od 30 let, ki \u017eelijo pridobiti svoje poznavanje sodobnega avtorskega filma skozi projekcije, predavanja in mojstrske razrede s filmskimi ustvarjalci in strokovnjaki iz regije. Ob gledanju filmov in prisostvovanju programu Industry bodo imeli obiskovalci prilo\u017enost spoznati nove smernice v art filmu, izmenjevati vtise z vrstniki iz sosednjih de\u017eel in razvijati kriti\u010dni pristop k filmski umetnosti.
Cilj programa Cinefili je spodbuditi mlade k rednemu gledanju filmov v kinih ter zgraditi novo generacijo ob\u010dinstva, ki prepoznava in ceni vrednosti art filma tako danes kot tudi v prihodnosti.
Prijave v bazo Cinefilov so odprte za vse zainteresirane mlade iz de\u017eel regije, prijaviti pa se je mogo\u010de z obrazcem. Rok za prijavo je 16. oktober.
Izbrani \u010dlani bodo dobili edinstveno prilo\u017enost za obisk leto\u0161nje izdaje Zagreb\u0161kega filmskega festivala s festivalsko akreditacijo, ki omogo\u010da brezpla\u010dno gledanje filmov, z obveznim prisostvovanjem na filmskem programu Mre\u017ea festivalov Jadranske regije. S prijavo v bazo Cinefilov se odpira mo\u017enost selekcije in drugih regionalnih festivalov.
Projekt Po\u0161asti pomladi raziskuje starodavne pustne obi\u010daje severozahodne Slovenije, kjer so se ohranili eni najstarej\u0161ih ritualov preganjanja zime v Evropi. Fotograf Ciril Jazbec je projekt za\u010del na naro\u010dilo ameri\u0161ke revije National Geographic Magazine, a se je v zadnjih letih ve\u010dkrat vra\u010dal, saj ga je prevzela mo\u010d teh skupnostnih obredov. V vaseh pod Julijci se vsak februar nastopajo\u010di na\u0161emijo v stra\u0161ljive like, ki simbolizirajo razli\u010dne dru\u017ebene vloge ter s prizori pre\u017eenejo zimo in prikli\u010dejo pomlad. Serija dokumentira tako portrete likov kot intimne trenutke samega rituala, v katerih se protagonisti v\u017eivijo v svoje maske in znova obudijo skoraj pozabljene tradicije. Fotografije razkrivajo bizarno lepoto tega praznika, ki zdru\u017euje ljudsko domi\u0161ljijo, skupinsko pripadnost in prastaro \u017eeljo po obnavljanju \u017eivljenja.
","event_date_start":"2026-11-11T23:00:00","event_date_end":"2027-01-17T22:59:59","title":"Ciril Jazbec: Po\u0161asti pomladi / Monsters of Spring ","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/ciril-jazbec-posasti-pomladi-monsters-spring","day":"","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":null,"full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/gledalisce-in-ples/carlos-pascual-srecko-moj-sosed","node_id":"8222","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Gledali\u0161\u010de in ples","hall":"Dvorana Du\u0161e Po\u010dkaj","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/sosed_Digital_CD_cover_2000x650px.jpg","price":"22,00 EUR","full_description":"Carlos Pascual se vra\u010da na oder, za to prilo\u017enost je sestavil ansambel, s pomo\u010djo katerega bo na pokopali\u0161\u010du v Tomaju v predkolumbovski tradiciji pogovarjanja z mrtvimi, stopil v dialog s pesnikom Sre\u010dkom Kosovelom ter predstavil svoje \u0161panske prevode poezije tega velikega pesnika slovenskega Krasa ter zarisal portret \u010dude\u017enega de\u010dka tako za ob\u010dasne bralce kot za poznavalce njegove poezije in tuje ob\u010dinstvo.
Meta Fajdiga bo na klavirju izvajala skladbe \u0160ostakovi\u010da, Prokofjeva, Scriabina, Mompouja ter drugih avtorjev, Ne\u017ea Bojovi\u0107 bo kot telefonistka iz za\u010detka 20. stoletja z rapom povezovala zgodbe, Ursula Vratu\u0161a pa bo utelesila duha kra\u0161ke pokrajine in burje s sodobnim plesom in gibom.
","event_date_start":"2026-11-12T19:00:00","event_date_end":"2026-11-12T21:00:00","title":"Carlos Pascual: Sre\u010dko, moj sosed","times":"20:00","url":"/kultura/gledalisce-in-ples/carlos-pascual-srecko-moj-sosed","day":"Petek","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"}],"day":"Petek"},"14":{"event":[{"description":null,"full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/gledalisce-in-ples/carlos-pascual-srecko-moj-sosed","node_id":"8222","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Gledali\u0161\u010de in ples","hall":"Dvorana Du\u0161e Po\u010dkaj","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/sosed_Digital_CD_cover_2000x650px.jpg","price":"22,00 EUR","full_description":"Carlos Pascual se vra\u010da na oder, za to prilo\u017enost je sestavil ansambel, s pomo\u010djo katerega bo na pokopali\u0161\u010du v Tomaju v predkolumbovski tradiciji pogovarjanja z mrtvimi, stopil v dialog s pesnikom Sre\u010dkom Kosovelom ter predstavil svoje \u0161panske prevode poezije tega velikega pesnika slovenskega Krasa ter zarisal portret \u010dude\u017enega de\u010dka tako za ob\u010dasne bralce kot za poznavalce njegove poezije in tuje ob\u010dinstvo.
Meta Fajdiga bo na klavirju izvajala skladbe \u0160ostakovi\u010da, Prokofjeva, Scriabina, Mompouja ter drugih avtorjev, Ne\u017ea Bojovi\u0107 bo kot telefonistka iz za\u010detka 20. stoletja z rapom povezovala zgodbe, Ursula Vratu\u0161a pa bo utelesila duha kra\u0161ke pokrajine in burje s sodobnim plesom in gibom.
","event_date_start":"2026-11-12T19:00:00","event_date_end":"2026-11-12T21:00:00","title":"Carlos Pascual: Sre\u010dko, moj sosed","times":"20:00","url":"/kultura/gledalisce-in-ples/carlos-pascual-srecko-moj-sosed","day":"Sobota","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"2nd Slovenian Congress of Paediatric Cardiology and Paediatric Cardiac Surgery with International Participation\r\nOrganised by: University Medical Centre Ljubljana and TUM University Hospital \u2013 German Heart Center Munich","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/srcek-2026","node_id":"8418","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"","hall":"Prostori CD","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/SR%C4%8CEK%202026%20Community%20Banner.png","price":null,"full_description":"Building on the success of Sr\u010dek 2025, Sr\u010dek 2026 \u2013 the Slovenian Congress of Paediatric Cardiology and Cardiac Surgery \u2013 returns to Ljubljana for its second edition.Jointly organized by the University Medical Centre Ljubljana and the TUM University Hospital German Heart Center Munich, the congress will bring together leading experts, healthcare professionals, researchers, and industry partners involved in the care of patients with hypoplastic left heart syndrome. The scientific programme will feature state-of-the-art lectures, expert discussions, and opportunities for knowledge exchange and collaboration.
This year's congress will focus on hypoplastic left heart syndrome, one of the most challenging conditions in pediatric cardiology and cardiac surgery. The meeting will be held at the Cankarjev dom Convention Centre, conveniently located in the heart of Ljubljana.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Projekt Po\u0161asti pomladi raziskuje starodavne pustne obi\u010daje severozahodne Slovenije, kjer so se ohranili eni najstarej\u0161ih ritualov preganjanja zime v Evropi. Fotograf Ciril Jazbec je projekt za\u010del na naro\u010dilo ameri\u0161ke revije National Geographic Magazine, a se je v zadnjih letih ve\u010dkrat vra\u010dal, saj ga je prevzela mo\u010d teh skupnostnih obredov. V vaseh pod Julijci se vsak februar nastopajo\u010di na\u0161emijo v stra\u0161ljive like, ki simbolizirajo razli\u010dne dru\u017ebene vloge ter s prizori pre\u017eenejo zimo in prikli\u010dejo pomlad. Serija dokumentira tako portrete likov kot intimne trenutke samega rituala, v katerih se protagonisti v\u017eivijo v svoje maske in znova obudijo skoraj pozabljene tradicije. Fotografije razkrivajo bizarno lepoto tega praznika, ki zdru\u017euje ljudsko domi\u0161ljijo, skupinsko pripadnost in prastaro \u017eeljo po obnavljanju \u017eivljenja.
","event_date_start":"2026-11-11T23:00:00","event_date_end":"2027-01-17T22:59:59","title":"Ciril Jazbec: Po\u0161asti pomladi / Monsters of Spring ","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/ciril-jazbec-posasti-pomladi-monsters-spring","day":"","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: dr. Tina Jazbec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-lara-jeranko-marconi-predani-narcise","node_id":"8353","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Shell%20%232%2C%20detail.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
Liffe \u2013 Ljubljanski mednarodni filmski festival letos zaznamuje 37. izdajo. V Ljubljano \u017ee vrsto let prina\u0161a izbrane dose\u017eke svetovne kinematografije in nagrajence najvidnej\u0161ih festivalov (Cannes, Rotterdam, Berlin, Benetke itd.) ter obenem opozarja na najpomembnej\u0161e dose\u017eke doma\u010de kinematografije.
Cilj festivala je spodbujati in promovirati mlade in neuveljavljene, prete\u017eno evropske filmske ustvarjalce in jih pripeljati v dialog s slovenskim ob\u010dinstvom. Liffe podeli ve\u010d nagrad (vodomec za najbolj\u0161ega mladega avtorja; najbolj\u0161i kratki film; nagrada ob\u010dinstva; nagrada Fipresci \u2026). Vklju\u010devanje digitalnih novosti in izobra\u017eevalni programi za mlado ob\u010dinstvo so v zadnjih letih pomemben element festivala, katerega poslanstvo ostaja tudi izobra\u017eevanje razli\u010dnih starostnih skupin.
V Ljubljani Liffe gostuje na sedmih festivalskih prizori\u0161\u010dih (Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Slovenska kinoteka, Kino Be\u017eigrad, Kino \u0160i\u0161ka in dvorana AGRFT), z ostalimi lokacijami (Maribox Maribor, Anton Podbev\u0161ek Teater Novo mesto in Kino Union Celje) po vsej Sloveniji pa festival nagovarja in ostaja dostopen slovenskemu ob\u010dinstvu tudi izven metropole.
Leta 1992 je Mednarodno zdru\u017eenje filmskih producentov \u2013 FIAPF podelilo licenco Film Art Festu, ki se je 1996 preimenoval v Mednarodni filmski festival, 1998 pa v danes \u017ee uveljavljeni Liffe (Ljubljana International Film Festival). S to licenco je festival dobil potrditev, da izpolnjuje vse pogoje za uvrstitev na seznam uradnih svetovnih filmskih festivalov.
Festival \u017ee od samih za\u010detkov producira Cankarjev dom, kulturni in kongresni center Ljubljana, katerega program sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Festivalski sklopi
Perspektive, uraden tekmovalni sklop mladih re\u017eiserjev za nagrado vodomec Telekoma Slovenije.
Predpremiere, filmski vrhunci, odkupljeni za predvajanje po Sloveniji.
Kralji in kraljice, dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma.
Panorama svetovnega filma, festivalski favoriti s petih celin.
Ekstravaganca, t. i. polno\u010dni kino, prina\u0161a raznovrstne, drznej\u0161e in \u017ege\u010dkljive vsebine.
Kinobalon, samostojen sklop za gledalce od 5. do 14. leta; v sodelovanju s Kinodvorom.
Posve\u010deno, poklon pomembnemu sodobnemu avtorju ali avtorici.
Retrospektiva, Commedia all'italiana ali Italijani se smejijo (v sodelovanju s Slovensko kinoteko)
Jadranska mre\u017ea festivalov, skupni projekt osmih regionalnih festivalov.
Kino-integral
Evropa na kratko, tekmovalni program kratkega filma.
Spremljevalni program
Pogovori s festivalskimi gosti in filmskimi ustvarjalci
Okrogle mize in delavnice
Nagrade
Vodomec (Kingfisher), nagrada re\u017eiserju najbolj\u0161ega filma iz tekmovalnega sklopa Perspektive po izbiri mednarodne \u017eirije; podeljuje glavni pokrovitelj Telekom Slovenije, d.d.
Nagrada FIPRESCI, mednarodna \u017eirija svetovnega zdru\u017eenja filmskih kritikov in novinarjev
Nagrada za najbolj\u0161i kratki film
Nagrada mladinske \u017eirije Kinotrip, nominiranih pet filmov iz razli\u010dnih programskih sklopov
Nagrada Art kino mre\u017ee Slovenije, zdru\u017eenja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetni\u0161kega filma Slovenije
Nagrada ob\u010dinstva zmaj najbolje ocenjenemu filmu, ki \u0161e nima distribucijske licence za Slovenijo.
Festivalska prizori\u0161\u010da
Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Kino Be\u017eigrad, Slovenska kinoteka, dvorana AGRFT, Kino \u0160i\u0161ka, Maribox Maribor, Kino Union v Celju in Anton Podbev\u0161ek teater Novo mesto
Osrednje festivalsko sredi\u0161\u010de: Drugo preddverje Cankarjevega doma
Pokrovitelji
Glavni pokrovitelj: Telekom Slovenije, d.d.
Partner festivala: RTV SLO
S finan\u010dno podporo Evropske unije
Ustanovitelj in glavni sofinancer kulturno-umetni\u0161kega programa CD: Ministrstvo za kulturo
Partnerji festivala
Kinodvor
Slovenska kinoteka
Kino Be\u017eigrad
Univerza v Ljubljani Akademija za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo \u2013 AGRFT
Kino \u0160i\u0161ka
Anton Podbev\u0161ek Teater
Maribox Maribor
Kino Union Celje
Mre\u017ea festivalov Jadranske regije odpira prijave za program Cinefili, namenjen mladim ljubiteljem art filma iz Slovenije, Hrva\u0161ke, \u010crne gore, Bosne in Hercegovine Srbije ter Severne Makedonije.
Program zdru\u017euje gledalce, mlaj\u0161e od 30 let, ki \u017eelijo pridobiti svoje poznavanje sodobnega avtorskega filma skozi projekcije, predavanja in mojstrske razrede s filmskimi ustvarjalci in strokovnjaki iz regije. Ob gledanju filmov in prisostvovanju programu Industry bodo imeli obiskovalci prilo\u017enost spoznati nove smernice v art filmu, izmenjevati vtise z vrstniki iz sosednjih de\u017eel in razvijati kriti\u010dni pristop k filmski umetnosti.
Cilj programa Cinefili je spodbuditi mlade k rednemu gledanju filmov v kinih ter zgraditi novo generacijo ob\u010dinstva, ki prepoznava in ceni vrednosti art filma tako danes kot tudi v prihodnosti.
Prijave v bazo Cinefilov so odprte za vse zainteresirane mlade iz de\u017eel regije, prijaviti pa se je mogo\u010de z obrazcem. Rok za prijavo je 16. oktober.
Izbrani \u010dlani bodo dobili edinstveno prilo\u017enost za obisk leto\u0161nje izdaje Zagreb\u0161kega filmskega festivala s festivalsko akreditacijo, ki omogo\u010da brezpla\u010dno gledanje filmov, z obveznim prisostvovanjem na filmskem programu Mre\u017ea festivalov Jadranske regije. S prijavo v bazo Cinefilov se odpira mo\u017enost selekcije in drugih regionalnih festivalov.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Goran Vojnovi\u0107 je med najbolj branimi pa tudi nagrajenimi slovenskimi literarnimi ustvarjalci. Pri Zalo\u017ebi Goga je to jesen iz\u0161el njegov te\u017eko pri\u010dakovan peti roman z naslovom \u0160um \u010de\u0161nje, roman o kompleksnih dru\u017einskih vezeh, star\u0161evstvu, ljubezni in pripadnosti. Ob izidu se bo avtor o svoji najnovej\u0161i knjigi pogovarjal z novinarko, pisateljico in filozofinjo Jelo Kre\u010di\u010d.
O knjigi
Olja je prevajalka, ki \u017eivi na Dunaju. V njeno \u017eivljenje nenadno in dobesedno sredi ulice vstopi Gerhard, gostujo\u010di profesor, ki ji spodnese tla pod nogami. Obet nove ljubezni Oljo vle\u010de v Berlin, kamor se je vrnil Gerhard, a na Dunaju ima nekaj, kar ji ne dopu\u0161\u010da kar tako oditi: najstni\u0161kega sina Nadana, \u0161tudenta astronomije, ki pa ni obi\u010dajen otrok. Olja mora zanj kuhati, prati in pono\u010di mirno spi le tedaj, ko ve, da je Nadan v sosednji sobi, varno v svoji postelji. Damir, Nadanov o\u010de, je ostal v Ljubljani, Oljino \u017eivljenje pa se zato razpne med Berlinom, Dunajem in Ljubljano.
Goran Vojnovi\u0107 se skozi Oljino zgodbo preko izjemno \u017eivih in ve\u010dplastnih likov mojstrsko spra\u0161uje, kaj nas dela dobre star\u0161e, kako zgraditi partnerski odnos, kaj nas sploh povezuje in ugotavlja, da nas te vezi pogosto du\u0161ijo, namesto da bi nas utrdile.
V sodelovanju z Zalo\u017ebo Goga.
Trajanje: 75 minut
Opozorilo: V predstavi je uporabljen stroboskop s svetlobnimi u\u010dinki. Gre za umirjeno, pribli\u017eno triminutno utripajo\u010do svetlobo. Lu\u010dni u\u010dinek se pojavi okoli 50 minut po za\u010detku predstave.
Premetanka CARTE BLANCHE!
CANCEL BERTHA je delo, ki se giblje v lastnem ritmu \u2013 v igrivem prepletu energije, kuriranega kaosa in presenetljive ustvarjalnosti. Zaznamuje ga Martensov svojstveni koreografski slog: reformacija plesa kot prostora individualnosti, povezanosti in prefinjenega humorja. Prizori v gladkih prehodih bri\u0161ejo meje med trenutki skupinskega zanosa in \u017eivih slik intimnosti.
V delu CANCEL BERTHA glasba ni vedno sli\u0161na \u2013 je tudi videna in ob\u010dutena. Martens v prevzetosti nad ritmom, glasbeno zgradbo in notnimi zapisi gibanje plesalcev pretvori v njihovo lastno zvo\u010dno kuliso. Ti\u0161ina nosi enak pomen kot gib, ritmi\u010dni vzorci pa za\u017eivijo v geometrijskih likih.
Koreografska stvaritev je drzna, a ne predrzna, igriva, a precizna. Gosto tkano plesno delo se navdihuje v poliritmiji in ve\u010dplastni narativnosti. Ansambel Carte Blanche prepleta motive sodobnega popa, avantgarde in globoko \u010dlove\u0161kega.
\u00bbKakovost je bila vseskozi dosledna, brez posebnih poudarkov. Delo Cancel Bertha se me je mo\u010dno dotaknilo. Plesalci so glasbo ustvarjali s celim telesom, kar se je razvilo v pravo senzorno izku\u0161njo.\u00ab (Bergen International Festival 2025)
\u00bbNovo delo skupine Carte Blanche je nedvomno plesni vrhunec Mednarodnega festivala v Bergenu. Letos je norve\u0161ka nacionalna skupina za sodobni ples k sodelovanju povabila iskanega belgijskega koreografa Jana Martensa. Nenavadna pri delu CANCEL BERTHA je skoraj popolna odsotnost glasbene spremljave. Kar \u0161e ne pomeni ti\u0161ine, saj je stvaritev pre\u017eeta z zvokom in ritmom ter prepolna \u017eivljenja.\u00ab
David Mead, Seeingdance.com
(1984, Belgija) je leta 2006 diplomiral na oddelku za ples Kraljevega konservatorija Artesis v belgijskem Antwerpnu. \u0160tudiral je tudi na plesni akademiji Fontys v Tilburgu na Nizozemskem. V svojih koreografijah raziskuje telesno komunikacijo ter rekontekstualizira gibanje za novo opredelitev razmerja med izvajalcem in gledalcem. Med avtorjevimi pomembnej\u0161imi deli so: The Dog Days Are Over (2014), Rule of Three (2017, nominirano za nagrado zwaan), any attempt will end in crushed bodies and shattered bones (Festival d\u2019Avignon 2020) in najnovej\u0161e delo Voice Noise (2024). Leta 2014 je soustanovil skupino GRIP ter je pridru\u017eeni umetnik umetnostnega sredi\u0161\u010da DE SINGEL Antwerpen in flandrijske operno-baletne hi\u0161e Opera Ballet Vlaanderen. Leta 2015 je prejel nagrado Charlotte K\u00f6hler.
","event_date_start":"2026-11-15T18:30:00","event_date_end":"2026-11-15T21:00:00","title":"Carte Blanche (Jan Martens): CANCEL BERTHA","times":"19:30","url":"/kultura/gledalisce-in-ples/carte-blanche-jan-martens-cancel-bertha","day":"Nedelja","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Pedago\u0161ki video o Cankarjevem domu in delavnica izdelovanja brkov \r\nZa vrtce in 1. triado osnovne \u0161ole \r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/brki-in-skodelica-kave","node_id":"5114","event_calendar":[{"value":"1"}],"category":"","hall":"","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Brki%20in%20skodelica%20kave.png","price":null,"full_description":"Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Projekt Po\u0161asti pomladi raziskuje starodavne pustne obi\u010daje severozahodne Slovenije, kjer so se ohranili eni najstarej\u0161ih ritualov preganjanja zime v Evropi. Fotograf Ciril Jazbec je projekt za\u010del na naro\u010dilo ameri\u0161ke revije National Geographic Magazine, a se je v zadnjih letih ve\u010dkrat vra\u010dal, saj ga je prevzela mo\u010d teh skupnostnih obredov. V vaseh pod Julijci se vsak februar nastopajo\u010di na\u0161emijo v stra\u0161ljive like, ki simbolizirajo razli\u010dne dru\u017ebene vloge ter s prizori pre\u017eenejo zimo in prikli\u010dejo pomlad. Serija dokumentira tako portrete likov kot intimne trenutke samega rituala, v katerih se protagonisti v\u017eivijo v svoje maske in znova obudijo skoraj pozabljene tradicije. Fotografije razkrivajo bizarno lepoto tega praznika, ki zdru\u017euje ljudsko domi\u0161ljijo, skupinsko pripadnost in prastaro \u017eeljo po obnavljanju \u017eivljenja.
","event_date_start":"2026-11-11T23:00:00","event_date_end":"2027-01-17T22:59:59","title":"Ciril Jazbec: Po\u0161asti pomladi / Monsters of Spring ","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/ciril-jazbec-posasti-pomladi-monsters-spring","day":"","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: dr. Tina Jazbec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-lara-jeranko-marconi-predani-narcise","node_id":"8353","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Shell%20%232%2C%20detail.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
Liffe \u2013 Ljubljanski mednarodni filmski festival letos zaznamuje 37. izdajo. V Ljubljano \u017ee vrsto let prina\u0161a izbrane dose\u017eke svetovne kinematografije in nagrajence najvidnej\u0161ih festivalov (Cannes, Rotterdam, Berlin, Benetke itd.) ter obenem opozarja na najpomembnej\u0161e dose\u017eke doma\u010de kinematografije.
Cilj festivala je spodbujati in promovirati mlade in neuveljavljene, prete\u017eno evropske filmske ustvarjalce in jih pripeljati v dialog s slovenskim ob\u010dinstvom. Liffe podeli ve\u010d nagrad (vodomec za najbolj\u0161ega mladega avtorja; najbolj\u0161i kratki film; nagrada ob\u010dinstva; nagrada Fipresci \u2026). Vklju\u010devanje digitalnih novosti in izobra\u017eevalni programi za mlado ob\u010dinstvo so v zadnjih letih pomemben element festivala, katerega poslanstvo ostaja tudi izobra\u017eevanje razli\u010dnih starostnih skupin.
V Ljubljani Liffe gostuje na sedmih festivalskih prizori\u0161\u010dih (Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Slovenska kinoteka, Kino Be\u017eigrad, Kino \u0160i\u0161ka in dvorana AGRFT), z ostalimi lokacijami (Maribox Maribor, Anton Podbev\u0161ek Teater Novo mesto in Kino Union Celje) po vsej Sloveniji pa festival nagovarja in ostaja dostopen slovenskemu ob\u010dinstvu tudi izven metropole.
Leta 1992 je Mednarodno zdru\u017eenje filmskih producentov \u2013 FIAPF podelilo licenco Film Art Festu, ki se je 1996 preimenoval v Mednarodni filmski festival, 1998 pa v danes \u017ee uveljavljeni Liffe (Ljubljana International Film Festival). S to licenco je festival dobil potrditev, da izpolnjuje vse pogoje za uvrstitev na seznam uradnih svetovnih filmskih festivalov.
Festival \u017ee od samih za\u010detkov producira Cankarjev dom, kulturni in kongresni center Ljubljana, katerega program sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Festivalski sklopi
Perspektive, uraden tekmovalni sklop mladih re\u017eiserjev za nagrado vodomec Telekoma Slovenije.
Predpremiere, filmski vrhunci, odkupljeni za predvajanje po Sloveniji.
Kralji in kraljice, dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma.
Panorama svetovnega filma, festivalski favoriti s petih celin.
Ekstravaganca, t. i. polno\u010dni kino, prina\u0161a raznovrstne, drznej\u0161e in \u017ege\u010dkljive vsebine.
Kinobalon, samostojen sklop za gledalce od 5. do 14. leta; v sodelovanju s Kinodvorom.
Posve\u010deno, poklon pomembnemu sodobnemu avtorju ali avtorici.
Retrospektiva, Commedia all'italiana ali Italijani se smejijo (v sodelovanju s Slovensko kinoteko)
Jadranska mre\u017ea festivalov, skupni projekt osmih regionalnih festivalov.
Kino-integral
Evropa na kratko, tekmovalni program kratkega filma.
Spremljevalni program
Pogovori s festivalskimi gosti in filmskimi ustvarjalci
Okrogle mize in delavnice
Nagrade
Vodomec (Kingfisher), nagrada re\u017eiserju najbolj\u0161ega filma iz tekmovalnega sklopa Perspektive po izbiri mednarodne \u017eirije; podeljuje glavni pokrovitelj Telekom Slovenije, d.d.
Nagrada FIPRESCI, mednarodna \u017eirija svetovnega zdru\u017eenja filmskih kritikov in novinarjev
Nagrada za najbolj\u0161i kratki film
Nagrada mladinske \u017eirije Kinotrip, nominiranih pet filmov iz razli\u010dnih programskih sklopov
Nagrada Art kino mre\u017ee Slovenije, zdru\u017eenja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetni\u0161kega filma Slovenije
Nagrada ob\u010dinstva zmaj najbolje ocenjenemu filmu, ki \u0161e nima distribucijske licence za Slovenijo.
Festivalska prizori\u0161\u010da
Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Kino Be\u017eigrad, Slovenska kinoteka, dvorana AGRFT, Kino \u0160i\u0161ka, Maribox Maribor, Kino Union v Celju in Anton Podbev\u0161ek teater Novo mesto
Osrednje festivalsko sredi\u0161\u010de: Drugo preddverje Cankarjevega doma
Pokrovitelji
Glavni pokrovitelj: Telekom Slovenije, d.d.
Partner festivala: RTV SLO
S finan\u010dno podporo Evropske unije
Ustanovitelj in glavni sofinancer kulturno-umetni\u0161kega programa CD: Ministrstvo za kulturo
Partnerji festivala
Kinodvor
Slovenska kinoteka
Kino Be\u017eigrad
Univerza v Ljubljani Akademija za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo \u2013 AGRFT
Kino \u0160i\u0161ka
Anton Podbev\u0161ek Teater
Maribox Maribor
Kino Union Celje
Mre\u017ea festivalov Jadranske regije odpira prijave za program Cinefili, namenjen mladim ljubiteljem art filma iz Slovenije, Hrva\u0161ke, \u010crne gore, Bosne in Hercegovine Srbije ter Severne Makedonije.
Program zdru\u017euje gledalce, mlaj\u0161e od 30 let, ki \u017eelijo pridobiti svoje poznavanje sodobnega avtorskega filma skozi projekcije, predavanja in mojstrske razrede s filmskimi ustvarjalci in strokovnjaki iz regije. Ob gledanju filmov in prisostvovanju programu Industry bodo imeli obiskovalci prilo\u017enost spoznati nove smernice v art filmu, izmenjevati vtise z vrstniki iz sosednjih de\u017eel in razvijati kriti\u010dni pristop k filmski umetnosti.
Cilj programa Cinefili je spodbuditi mlade k rednemu gledanju filmov v kinih ter zgraditi novo generacijo ob\u010dinstva, ki prepoznava in ceni vrednosti art filma tako danes kot tudi v prihodnosti.
Prijave v bazo Cinefilov so odprte za vse zainteresirane mlade iz de\u017eel regije, prijaviti pa se je mogo\u010de z obrazcem. Rok za prijavo je 16. oktober.
Izbrani \u010dlani bodo dobili edinstveno prilo\u017enost za obisk leto\u0161nje izdaje Zagreb\u0161kega filmskega festivala s festivalsko akreditacijo, ki omogo\u010da brezpla\u010dno gledanje filmov, z obveznim prisostvovanjem na filmskem programu Mre\u017ea festivalov Jadranske regije. S prijavo v bazo Cinefilov se odpira mo\u017enost selekcije in drugih regionalnih festivalov.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Moderira: Biljana \u017diki\u0107
Igor Divjak je leta 2013 doktoriral na smeri ameri\u0161ke \u0161tudije Filozofske fakultete z nalogo Urbana dinamika v sodobni ameri\u0161ki in slovenski poeziji. Ukvarja se z literarno kritiko in prevajanjem, deloval je tudi kot odgovorni urednik portala Vrabec anarhist, na katerem je med drugim predstavljal priseljenske avtorje in avtorice ter objavljal slovenske prevode njihovih prispevkov. Je podpredsednik Slovenskega centra PEN.
Irena Urbi\u010d je kulturna posrednica, povezovalka jezikov in kultur, humanistka, aktivistka ter soustanoviteljica in vodja mednarodnih obmejnih sre\u010danj Forum Tomizza. \u017de od leta 1985 pobudnica in organizatorka \u0161tevilnih iniciativ, humanitarnih akcij in kulturnih dogodkov. Svojo energijo rada posve\u010da projektom, ki zlasti depriviligiranim manj\u0161inam v ve\u010dkulturnih okoljih prina\u0161ajo izbolj\u0161evanje \u017eivljenjskih, socialnih in kulturnih razmer.
Biljana \u017diki\u0107 je samostojna kulturna delavka, doktorica medijskih \u0161tudij in diplomirana filologinja. Deluje na prese\u010di\u0161\u010du radijskega ustvarjanja, novinarstva, kulturne produkcije, zalo\u017eni\u0161tva, raziskovanja in aktivizma. Ve\u010d kot desetletje soustvarja oddaji Kontrola leta na Radiu \u0160tudent in Sami na\u0161i na Prvem programu Radia Slovenija. Kot producentka, organizatorka in moderatorka kulturnih dogodkov in projektov sodeluje z osrednjimi slovenskimi kulturnimi institucijami, predvsem z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Uredni\u0161ko deluje pri ve\u010djezi\u010dni zalo\u017eni\u0161ki dejavnosti KC Danilo Ki\u0161 in \u010dasopisu Paralele (JSKD). Pi\u0161e tudi poezijo, objavljeno v slovenskih in regionalnih zbornikih ter na spletnih literarnih portalih. Kot vodja Kulturnega centra Danilo Ki\u0161 \u017ee vrsto let razvija podporno infrastrukturo za ve\u010djezi\u010dne in ve\u010dkulturne avtorice in avtorje ter spodbuja kulturne prakse, ki presegajo nacionalne in jezikovne meje.
Projekt poteka v sodelovanju Cankarjevega doma in Kulturnega centra Danilo Ki\u0161, nevladnega zavoda, ki deluje v javnem interesu na podro\u010dju kulture.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Projekt Po\u0161asti pomladi raziskuje starodavne pustne obi\u010daje severozahodne Slovenije, kjer so se ohranili eni najstarej\u0161ih ritualov preganjanja zime v Evropi. Fotograf Ciril Jazbec je projekt za\u010del na naro\u010dilo ameri\u0161ke revije National Geographic Magazine, a se je v zadnjih letih ve\u010dkrat vra\u010dal, saj ga je prevzela mo\u010d teh skupnostnih obredov. V vaseh pod Julijci se vsak februar nastopajo\u010di na\u0161emijo v stra\u0161ljive like, ki simbolizirajo razli\u010dne dru\u017ebene vloge ter s prizori pre\u017eenejo zimo in prikli\u010dejo pomlad. Serija dokumentira tako portrete likov kot intimne trenutke samega rituala, v katerih se protagonisti v\u017eivijo v svoje maske in znova obudijo skoraj pozabljene tradicije. Fotografije razkrivajo bizarno lepoto tega praznika, ki zdru\u017euje ljudsko domi\u0161ljijo, skupinsko pripadnost in prastaro \u017eeljo po obnavljanju \u017eivljenja.
","event_date_start":"2026-11-11T23:00:00","event_date_end":"2027-01-17T22:59:59","title":"Ciril Jazbec: Po\u0161asti pomladi / Monsters of Spring ","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/ciril-jazbec-posasti-pomladi-monsters-spring","day":"","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: dr. Tina Jazbec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-lara-jeranko-marconi-predani-narcise","node_id":"8353","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Shell%20%232%2C%20detail.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
Liffe \u2013 Ljubljanski mednarodni filmski festival letos zaznamuje 37. izdajo. V Ljubljano \u017ee vrsto let prina\u0161a izbrane dose\u017eke svetovne kinematografije in nagrajence najvidnej\u0161ih festivalov (Cannes, Rotterdam, Berlin, Benetke itd.) ter obenem opozarja na najpomembnej\u0161e dose\u017eke doma\u010de kinematografije.
Cilj festivala je spodbujati in promovirati mlade in neuveljavljene, prete\u017eno evropske filmske ustvarjalce in jih pripeljati v dialog s slovenskim ob\u010dinstvom. Liffe podeli ve\u010d nagrad (vodomec za najbolj\u0161ega mladega avtorja; najbolj\u0161i kratki film; nagrada ob\u010dinstva; nagrada Fipresci \u2026). Vklju\u010devanje digitalnih novosti in izobra\u017eevalni programi za mlado ob\u010dinstvo so v zadnjih letih pomemben element festivala, katerega poslanstvo ostaja tudi izobra\u017eevanje razli\u010dnih starostnih skupin.
V Ljubljani Liffe gostuje na sedmih festivalskih prizori\u0161\u010dih (Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Slovenska kinoteka, Kino Be\u017eigrad, Kino \u0160i\u0161ka in dvorana AGRFT), z ostalimi lokacijami (Maribox Maribor, Anton Podbev\u0161ek Teater Novo mesto in Kino Union Celje) po vsej Sloveniji pa festival nagovarja in ostaja dostopen slovenskemu ob\u010dinstvu tudi izven metropole.
Leta 1992 je Mednarodno zdru\u017eenje filmskih producentov \u2013 FIAPF podelilo licenco Film Art Festu, ki se je 1996 preimenoval v Mednarodni filmski festival, 1998 pa v danes \u017ee uveljavljeni Liffe (Ljubljana International Film Festival). S to licenco je festival dobil potrditev, da izpolnjuje vse pogoje za uvrstitev na seznam uradnih svetovnih filmskih festivalov.
Festival \u017ee od samih za\u010detkov producira Cankarjev dom, kulturni in kongresni center Ljubljana, katerega program sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Festivalski sklopi
Perspektive, uraden tekmovalni sklop mladih re\u017eiserjev za nagrado vodomec Telekoma Slovenije.
Predpremiere, filmski vrhunci, odkupljeni za predvajanje po Sloveniji.
Kralji in kraljice, dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma.
Panorama svetovnega filma, festivalski favoriti s petih celin.
Ekstravaganca, t. i. polno\u010dni kino, prina\u0161a raznovrstne, drznej\u0161e in \u017ege\u010dkljive vsebine.
Kinobalon, samostojen sklop za gledalce od 5. do 14. leta; v sodelovanju s Kinodvorom.
Posve\u010deno, poklon pomembnemu sodobnemu avtorju ali avtorici.
Retrospektiva, Commedia all'italiana ali Italijani se smejijo (v sodelovanju s Slovensko kinoteko)
Jadranska mre\u017ea festivalov, skupni projekt osmih regionalnih festivalov.
Kino-integral
Evropa na kratko, tekmovalni program kratkega filma.
Spremljevalni program
Pogovori s festivalskimi gosti in filmskimi ustvarjalci
Okrogle mize in delavnice
Nagrade
Vodomec (Kingfisher), nagrada re\u017eiserju najbolj\u0161ega filma iz tekmovalnega sklopa Perspektive po izbiri mednarodne \u017eirije; podeljuje glavni pokrovitelj Telekom Slovenije, d.d.
Nagrada FIPRESCI, mednarodna \u017eirija svetovnega zdru\u017eenja filmskih kritikov in novinarjev
Nagrada za najbolj\u0161i kratki film
Nagrada mladinske \u017eirije Kinotrip, nominiranih pet filmov iz razli\u010dnih programskih sklopov
Nagrada Art kino mre\u017ee Slovenije, zdru\u017eenja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetni\u0161kega filma Slovenije
Nagrada ob\u010dinstva zmaj najbolje ocenjenemu filmu, ki \u0161e nima distribucijske licence za Slovenijo.
Festivalska prizori\u0161\u010da
Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Kino Be\u017eigrad, Slovenska kinoteka, dvorana AGRFT, Kino \u0160i\u0161ka, Maribox Maribor, Kino Union v Celju in Anton Podbev\u0161ek teater Novo mesto
Osrednje festivalsko sredi\u0161\u010de: Drugo preddverje Cankarjevega doma
Pokrovitelji
Glavni pokrovitelj: Telekom Slovenije, d.d.
Partner festivala: RTV SLO
S finan\u010dno podporo Evropske unije
Ustanovitelj in glavni sofinancer kulturno-umetni\u0161kega programa CD: Ministrstvo za kulturo
Partnerji festivala
Kinodvor
Slovenska kinoteka
Kino Be\u017eigrad
Univerza v Ljubljani Akademija za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo \u2013 AGRFT
Kino \u0160i\u0161ka
Anton Podbev\u0161ek Teater
Maribox Maribor
Kino Union Celje
Mre\u017ea festivalov Jadranske regije odpira prijave za program Cinefili, namenjen mladim ljubiteljem art filma iz Slovenije, Hrva\u0161ke, \u010crne gore, Bosne in Hercegovine Srbije ter Severne Makedonije.
Program zdru\u017euje gledalce, mlaj\u0161e od 30 let, ki \u017eelijo pridobiti svoje poznavanje sodobnega avtorskega filma skozi projekcije, predavanja in mojstrske razrede s filmskimi ustvarjalci in strokovnjaki iz regije. Ob gledanju filmov in prisostvovanju programu Industry bodo imeli obiskovalci prilo\u017enost spoznati nove smernice v art filmu, izmenjevati vtise z vrstniki iz sosednjih de\u017eel in razvijati kriti\u010dni pristop k filmski umetnosti.
Cilj programa Cinefili je spodbuditi mlade k rednemu gledanju filmov v kinih ter zgraditi novo generacijo ob\u010dinstva, ki prepoznava in ceni vrednosti art filma tako danes kot tudi v prihodnosti.
Prijave v bazo Cinefilov so odprte za vse zainteresirane mlade iz de\u017eel regije, prijaviti pa se je mogo\u010de z obrazcem. Rok za prijavo je 16. oktober.
Izbrani \u010dlani bodo dobili edinstveno prilo\u017enost za obisk leto\u0161nje izdaje Zagreb\u0161kega filmskega festivala s festivalsko akreditacijo, ki omogo\u010da brezpla\u010dno gledanje filmov, z obveznim prisostvovanjem na filmskem programu Mre\u017ea festivalov Jadranske regije. S prijavo v bazo Cinefilov se odpira mo\u017enost selekcije in drugih regionalnih festivalov.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Trajanje: 90 minut
Robert Stillman, saksofon; Chelsea Carmichael, saksofon; tbc, violon\u010delo; Tom Herbert, kontrabas; Tom Skinner, bobni
Britanski bobnar, skladatelj in producent Tom Skinner je \u017ee dve desetletji klju\u010dna in osrednja osebnost cveto\u010dega londonskega glasbenega podzemlja. Poznamo ga kot ustanovnega \u010dlana zasedbe Sons of Kemet, ki jo je ustvaril s pogostim sodelavcem Shabako Hutchingsom. Je tudi bobnar skupine The Smile, v kateri se med jazzom in krautrockom giblje z Radioheadoma Thomom Yorkom in Jonnyjem Greenwoodom. Nastopal in snemal je z Grace Jones, Meshell Ndegeocello, Mulatujem Astatkejem, Floating Points in The Invisible, \u010de jih omenimo le nekaj. Je iskan sodelavec najuglednej\u0161ih elektronskih producentov in avtor lastnih nekonvencionalnih glasbenih projektov.
Leta 2022 je kot vodja septeta izdal prvi album Voices of Bishara, ki ga je navdihnil solo By Myself violon\u010delista Abdula Waduda iz leta 1978. Lani pa je pri cenjeni \u010dika\u0161ki zalo\u017ebi International Anthem pod svojim imenom izdal drugi album Kaleidoscopic Visions, ki se nagiba k osebnoizpovednim, v celoti komponiranim skladbam, obogatenim z improviziranimi deli basista Toma Herberta in violon\u010delista Kareema Dayesa ter atmosferi\u010dnimi melodijami Roberta Stillmana in Chelseaja Carmichaela na razli\u010dnih pihalih in trobilih. Ob\u010dasno se pojavijo tudi kitarski vlo\u017eki Adriana Utleyja iz skupine Portishead, v zamaknjenem spiritualu The Maxim pa \u0161e astralni vokalni in basovski vlo\u017eek Meshell Ndegeocello \u2013 Skinnerjeve vzornice, za katero je kot najstnik romal v Glastonbury, zdaj pa z njo snema albume.
Kalejdoskopske vizije, ki naslavljajo Skinnerjev album, so nekak\u0161na kontemplacija minulega dela, \u017eivljenjskih odlo\u010ditev, revizija zmag in zmot \u2013 kot se spodobi za ustvarjalca v srednjih letih. Skinner torej vra\u010da pogled na osvojena ozemlja in na pot pred sabo, ki je morda res kraj\u0161a, a \u0161e vedno vijugasta in polna mo\u017enosti, \u010deprav ne ve\u010d tako \u0161iroka. Z modrostjo in bole\u010dimi izku\u0161njami neuspehov ter z zmagovito vznesenostjo v senci smrtnosti, odgovornosti in neizogibnosti se Skinner med prijatelji in vzorniki pokloni tudi romanopiscu Paulu Austerju in svoji mami, neko\u010d obetavni koncertni pianistki, ki je uspe\u0161no pot opustila in se predala dru\u017einskemu \u017eivljenju.
Koncert Toma Skinnerja obljublja pogled nazaj in naprej ter pregled \u010dustvenega tukaj in zdaj.
Solist: Emanuel Ax, klavir
Program:
Ludwig van Beethoven, Koncert za klavir in orkester \u0161t. 2 v B-duru, op. 19
*
Anton Bruckner, Simfonija \u0161t. 7 v E-duru
Edinstvena zvo\u010dna kultura, raznovrstnost ter zavezanost k razvoju in izobra\u017eevanju se stekajo v zavidljivi 150-letni tradiciji Dresdenske filharmonije (1870), ki s slogovno prilagodljivostjo in odprtostjo novemu pogleduje \u010dez glasbena obzorja. Orkester dolgoletnega mednarodnega ugleda prihaja v Ljubljano pod vodstvom novega \u0161efa dirigenta Sira Donalda Runniclesa, prejemnika nagrade gramophone (2013) in nominiranca za grammyja (2016), pa tudi umetni\u0161kega vodje Nem\u0161ke opere Berlin in sploh prvega glavnega gostujo\u010dega dirigenta Sydneyjskih simfonikov.
Imenitnost glasbenih gostov zaokro\u017ea eden najslavnej\u0161ih \u017eive\u010dih pianistov, Emanuel Ax, zmagovalec prvega mednarodnega pianisti\u010dnega tekmovanja A. Rubinstein (1974) in dobitnik ve\u010d grammyjev, od leta 1987 pa ekskluzivni umetnik zalo\u017ebe Sony Classical. Poustvarjalno vrhunskost bo izpri\u010dal v Beethovnovem koncertnem prvencu, s katerim je legendarni skladatelj debitiral pred dunajskim ob\u010dinstvom. Programsko impozantnost zaokro\u017ea Brucknerjeva monumentalna, \u010dustveno razvejana Sedma.
Izvrsten dirigent, uigranost med njim in \u010dlani ansambla je koncert povzdignila na raven sublimnega.
Sydney Arts Guide
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Projekt Po\u0161asti pomladi raziskuje starodavne pustne obi\u010daje severozahodne Slovenije, kjer so se ohranili eni najstarej\u0161ih ritualov preganjanja zime v Evropi. Fotograf Ciril Jazbec je projekt za\u010del na naro\u010dilo ameri\u0161ke revije National Geographic Magazine, a se je v zadnjih letih ve\u010dkrat vra\u010dal, saj ga je prevzela mo\u010d teh skupnostnih obredov. V vaseh pod Julijci se vsak februar nastopajo\u010di na\u0161emijo v stra\u0161ljive like, ki simbolizirajo razli\u010dne dru\u017ebene vloge ter s prizori pre\u017eenejo zimo in prikli\u010dejo pomlad. Serija dokumentira tako portrete likov kot intimne trenutke samega rituala, v katerih se protagonisti v\u017eivijo v svoje maske in znova obudijo skoraj pozabljene tradicije. Fotografije razkrivajo bizarno lepoto tega praznika, ki zdru\u017euje ljudsko domi\u0161ljijo, skupinsko pripadnost in prastaro \u017eeljo po obnavljanju \u017eivljenja.
","event_date_start":"2026-11-11T23:00:00","event_date_end":"2027-01-17T22:59:59","title":"Ciril Jazbec: Po\u0161asti pomladi / Monsters of Spring ","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/ciril-jazbec-posasti-pomladi-monsters-spring","day":"","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: dr. Tina Jazbec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-lara-jeranko-marconi-predani-narcise","node_id":"8353","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Shell%20%232%2C%20detail.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
Liffe \u2013 Ljubljanski mednarodni filmski festival letos zaznamuje 37. izdajo. V Ljubljano \u017ee vrsto let prina\u0161a izbrane dose\u017eke svetovne kinematografije in nagrajence najvidnej\u0161ih festivalov (Cannes, Rotterdam, Berlin, Benetke itd.) ter obenem opozarja na najpomembnej\u0161e dose\u017eke doma\u010de kinematografije.
Cilj festivala je spodbujati in promovirati mlade in neuveljavljene, prete\u017eno evropske filmske ustvarjalce in jih pripeljati v dialog s slovenskim ob\u010dinstvom. Liffe podeli ve\u010d nagrad (vodomec za najbolj\u0161ega mladega avtorja; najbolj\u0161i kratki film; nagrada ob\u010dinstva; nagrada Fipresci \u2026). Vklju\u010devanje digitalnih novosti in izobra\u017eevalni programi za mlado ob\u010dinstvo so v zadnjih letih pomemben element festivala, katerega poslanstvo ostaja tudi izobra\u017eevanje razli\u010dnih starostnih skupin.
V Ljubljani Liffe gostuje na sedmih festivalskih prizori\u0161\u010dih (Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Slovenska kinoteka, Kino Be\u017eigrad, Kino \u0160i\u0161ka in dvorana AGRFT), z ostalimi lokacijami (Maribox Maribor, Anton Podbev\u0161ek Teater Novo mesto in Kino Union Celje) po vsej Sloveniji pa festival nagovarja in ostaja dostopen slovenskemu ob\u010dinstvu tudi izven metropole.
Leta 1992 je Mednarodno zdru\u017eenje filmskih producentov \u2013 FIAPF podelilo licenco Film Art Festu, ki se je 1996 preimenoval v Mednarodni filmski festival, 1998 pa v danes \u017ee uveljavljeni Liffe (Ljubljana International Film Festival). S to licenco je festival dobil potrditev, da izpolnjuje vse pogoje za uvrstitev na seznam uradnih svetovnih filmskih festivalov.
Festival \u017ee od samih za\u010detkov producira Cankarjev dom, kulturni in kongresni center Ljubljana, katerega program sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Festivalski sklopi
Perspektive, uraden tekmovalni sklop mladih re\u017eiserjev za nagrado vodomec Telekoma Slovenije.
Predpremiere, filmski vrhunci, odkupljeni za predvajanje po Sloveniji.
Kralji in kraljice, dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma.
Panorama svetovnega filma, festivalski favoriti s petih celin.
Ekstravaganca, t. i. polno\u010dni kino, prina\u0161a raznovrstne, drznej\u0161e in \u017ege\u010dkljive vsebine.
Kinobalon, samostojen sklop za gledalce od 5. do 14. leta; v sodelovanju s Kinodvorom.
Posve\u010deno, poklon pomembnemu sodobnemu avtorju ali avtorici.
Retrospektiva, Commedia all'italiana ali Italijani se smejijo (v sodelovanju s Slovensko kinoteko)
Jadranska mre\u017ea festivalov, skupni projekt osmih regionalnih festivalov.
Kino-integral
Evropa na kratko, tekmovalni program kratkega filma.
Spremljevalni program
Pogovori s festivalskimi gosti in filmskimi ustvarjalci
Okrogle mize in delavnice
Nagrade
Vodomec (Kingfisher), nagrada re\u017eiserju najbolj\u0161ega filma iz tekmovalnega sklopa Perspektive po izbiri mednarodne \u017eirije; podeljuje glavni pokrovitelj Telekom Slovenije, d.d.
Nagrada FIPRESCI, mednarodna \u017eirija svetovnega zdru\u017eenja filmskih kritikov in novinarjev
Nagrada za najbolj\u0161i kratki film
Nagrada mladinske \u017eirije Kinotrip, nominiranih pet filmov iz razli\u010dnih programskih sklopov
Nagrada Art kino mre\u017ee Slovenije, zdru\u017eenja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetni\u0161kega filma Slovenije
Nagrada ob\u010dinstva zmaj najbolje ocenjenemu filmu, ki \u0161e nima distribucijske licence za Slovenijo.
Festivalska prizori\u0161\u010da
Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Kino Be\u017eigrad, Slovenska kinoteka, dvorana AGRFT, Kino \u0160i\u0161ka, Maribox Maribor, Kino Union v Celju in Anton Podbev\u0161ek teater Novo mesto
Osrednje festivalsko sredi\u0161\u010de: Drugo preddverje Cankarjevega doma
Pokrovitelji
Glavni pokrovitelj: Telekom Slovenije, d.d.
Partner festivala: RTV SLO
S finan\u010dno podporo Evropske unije
Ustanovitelj in glavni sofinancer kulturno-umetni\u0161kega programa CD: Ministrstvo za kulturo
Partnerji festivala
Kinodvor
Slovenska kinoteka
Kino Be\u017eigrad
Univerza v Ljubljani Akademija za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo \u2013 AGRFT
Kino \u0160i\u0161ka
Anton Podbev\u0161ek Teater
Maribox Maribor
Kino Union Celje
Mre\u017ea festivalov Jadranske regije odpira prijave za program Cinefili, namenjen mladim ljubiteljem art filma iz Slovenije, Hrva\u0161ke, \u010crne gore, Bosne in Hercegovine Srbije ter Severne Makedonije.
Program zdru\u017euje gledalce, mlaj\u0161e od 30 let, ki \u017eelijo pridobiti svoje poznavanje sodobnega avtorskega filma skozi projekcije, predavanja in mojstrske razrede s filmskimi ustvarjalci in strokovnjaki iz regije. Ob gledanju filmov in prisostvovanju programu Industry bodo imeli obiskovalci prilo\u017enost spoznati nove smernice v art filmu, izmenjevati vtise z vrstniki iz sosednjih de\u017eel in razvijati kriti\u010dni pristop k filmski umetnosti.
Cilj programa Cinefili je spodbuditi mlade k rednemu gledanju filmov v kinih ter zgraditi novo generacijo ob\u010dinstva, ki prepoznava in ceni vrednosti art filma tako danes kot tudi v prihodnosti.
Prijave v bazo Cinefilov so odprte za vse zainteresirane mlade iz de\u017eel regije, prijaviti pa se je mogo\u010de z obrazcem. Rok za prijavo je 16. oktober.
Izbrani \u010dlani bodo dobili edinstveno prilo\u017enost za obisk leto\u0161nje izdaje Zagreb\u0161kega filmskega festivala s festivalsko akreditacijo, ki omogo\u010da brezpla\u010dno gledanje filmov, z obveznim prisostvovanjem na filmskem programu Mre\u017ea festivalov Jadranske regije. S prijavo v bazo Cinefilov se odpira mo\u017enost selekcije in drugih regionalnih festivalov.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Povezuje: Aljo\u0161a Harlamov
\u010cetrti gost cikla je Kristian Novak, eden najvidnej\u0161ih sodobnih hrva\u0161kih pisateljev. Pisatelj, jezikoslovec in univerzitetni profesor je s svojimi romani ustvaril prepoznaven literarni svet, tesno povezan z med\u017eimurskim prostorom, njegovimi jeziki, spomini in dru\u017ebenimi napetostmi. Njegovo pisanje odlikujejo izrazita pripovedna mo\u010d, ob\u010dutek za jezikovne nianse ter poglobljen vpogled v posameznika in skupnost, ki ga oblikuje.
V sredi\u0161\u010du njegovih del so vpra\u0161anja pripadnosti, identitete in odgovornosti. Skozi zgodbe kompleksnih in prepri\u010dljivih likov raziskuje, kako preteklost zaznamuje sedanjost ter kako dru\u017eina, okolje in skupnost vplivajo na \u010dlovekove odlo\u010ditve in \u017eivljenjske poti. Posebna odlika njegove proze je sposobnost povezovanja izrazito lokalnih izku\u0161enj z univerzalnimi temami, zaradi \u010desar njegova dela nagovarjajo bralce tudi zunaj hrva\u0161kega prostora.
Z romanoma \u010crna mati zemla in Cigan, ampak najlep\u0161i se je uveljavil kot eden najprepoznavnej\u0161ih glasov sodobne hrva\u0161ke knji\u017eevnosti. Njegov slog zaznamujejo psiholo\u0161ka poglobljenost, pripovedna dinamika in ob\u010dutek za napetost, ki bralca vodi skozi ve\u010dplastne zgodbe brez enostavnih odgovorov.
Trajanje: predvidoma 1 uro in 45 minut z odmorom
Orkester Slovenske filharmonije
Klavirski duo GrauSchumacher
Program:
Klara Mlakar, Tell me about your Mother | Pripoveduj mi o svoji materi (2026), novo delo
Christophe Bertrand, Vertigo | Vrtoglavica, koncert za dva klavirja in orkester (2007)
Enno Poppe, Strom | Tok za orkester (2024)
Neko popoldne sva z mami pili kavo in se pogovarjali o minljivosti \u017eivljenja in smrti. V \u0161ali mi je rekla: \u201aNo, saj ko bom umrla, mi bo\u0161 pa verjetno \u017ee napisala kak\u0161en rekviem.\u2018 Ta pogovor me je zelo presunil in bil inspiracija za skladbo, v kateri so vtkane njene melodije, uspavanke in njen glas, ki ga \u017eelim ohraniti ve\u010dnega. Delo, ki ga lahko do\u017eivi \u0161e tukaj, v tem svetu \u2013 preden sle\u010de pla\u0161\u010d \u017eivljenja in se poda v ve\u010dnost.
Klara Mlakar o svojem novem delu
Spremljevalna dogodka:
POP 2
18. november 2026 ob 18.30
Predstavitev skladb s sporeda koncerta SOS 2
18. november 2026
Steklena dvorana
Lili Novy
Cankarjev dom
Pokoncertno dru\u017eenje ob\u010dinstva s skladatelji in nastopajo\u010dimi ob ponudbi izbranih vrhunskih slovenskih vin.
Minister za zdravje opozarja: U\u017eivanje alkohola lahko \u0161koduje zdravju!
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Projekt Po\u0161asti pomladi raziskuje starodavne pustne obi\u010daje severozahodne Slovenije, kjer so se ohranili eni najstarej\u0161ih ritualov preganjanja zime v Evropi. Fotograf Ciril Jazbec je projekt za\u010del na naro\u010dilo ameri\u0161ke revije National Geographic Magazine, a se je v zadnjih letih ve\u010dkrat vra\u010dal, saj ga je prevzela mo\u010d teh skupnostnih obredov. V vaseh pod Julijci se vsak februar nastopajo\u010di na\u0161emijo v stra\u0161ljive like, ki simbolizirajo razli\u010dne dru\u017ebene vloge ter s prizori pre\u017eenejo zimo in prikli\u010dejo pomlad. Serija dokumentira tako portrete likov kot intimne trenutke samega rituala, v katerih se protagonisti v\u017eivijo v svoje maske in znova obudijo skoraj pozabljene tradicije. Fotografije razkrivajo bizarno lepoto tega praznika, ki zdru\u017euje ljudsko domi\u0161ljijo, skupinsko pripadnost in prastaro \u017eeljo po obnavljanju \u017eivljenja.
","event_date_start":"2026-11-11T23:00:00","event_date_end":"2027-01-17T22:59:59","title":"Ciril Jazbec: Po\u0161asti pomladi / Monsters of Spring ","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/ciril-jazbec-posasti-pomladi-monsters-spring","day":"","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: dr. Tina Jazbec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-lara-jeranko-marconi-predani-narcise","node_id":"8353","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Shell%20%232%2C%20detail.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
Liffe \u2013 Ljubljanski mednarodni filmski festival letos zaznamuje 37. izdajo. V Ljubljano \u017ee vrsto let prina\u0161a izbrane dose\u017eke svetovne kinematografije in nagrajence najvidnej\u0161ih festivalov (Cannes, Rotterdam, Berlin, Benetke itd.) ter obenem opozarja na najpomembnej\u0161e dose\u017eke doma\u010de kinematografije.
Cilj festivala je spodbujati in promovirati mlade in neuveljavljene, prete\u017eno evropske filmske ustvarjalce in jih pripeljati v dialog s slovenskim ob\u010dinstvom. Liffe podeli ve\u010d nagrad (vodomec za najbolj\u0161ega mladega avtorja; najbolj\u0161i kratki film; nagrada ob\u010dinstva; nagrada Fipresci \u2026). Vklju\u010devanje digitalnih novosti in izobra\u017eevalni programi za mlado ob\u010dinstvo so v zadnjih letih pomemben element festivala, katerega poslanstvo ostaja tudi izobra\u017eevanje razli\u010dnih starostnih skupin.
V Ljubljani Liffe gostuje na sedmih festivalskih prizori\u0161\u010dih (Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Slovenska kinoteka, Kino Be\u017eigrad, Kino \u0160i\u0161ka in dvorana AGRFT), z ostalimi lokacijami (Maribox Maribor, Anton Podbev\u0161ek Teater Novo mesto in Kino Union Celje) po vsej Sloveniji pa festival nagovarja in ostaja dostopen slovenskemu ob\u010dinstvu tudi izven metropole.
Leta 1992 je Mednarodno zdru\u017eenje filmskih producentov \u2013 FIAPF podelilo licenco Film Art Festu, ki se je 1996 preimenoval v Mednarodni filmski festival, 1998 pa v danes \u017ee uveljavljeni Liffe (Ljubljana International Film Festival). S to licenco je festival dobil potrditev, da izpolnjuje vse pogoje za uvrstitev na seznam uradnih svetovnih filmskih festivalov.
Festival \u017ee od samih za\u010detkov producira Cankarjev dom, kulturni in kongresni center Ljubljana, katerega program sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Festivalski sklopi
Perspektive, uraden tekmovalni sklop mladih re\u017eiserjev za nagrado vodomec Telekoma Slovenije.
Predpremiere, filmski vrhunci, odkupljeni za predvajanje po Sloveniji.
Kralji in kraljice, dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma.
Panorama svetovnega filma, festivalski favoriti s petih celin.
Ekstravaganca, t. i. polno\u010dni kino, prina\u0161a raznovrstne, drznej\u0161e in \u017ege\u010dkljive vsebine.
Kinobalon, samostojen sklop za gledalce od 5. do 14. leta; v sodelovanju s Kinodvorom.
Posve\u010deno, poklon pomembnemu sodobnemu avtorju ali avtorici.
Retrospektiva, Commedia all'italiana ali Italijani se smejijo (v sodelovanju s Slovensko kinoteko)
Jadranska mre\u017ea festivalov, skupni projekt osmih regionalnih festivalov.
Kino-integral
Evropa na kratko, tekmovalni program kratkega filma.
Spremljevalni program
Pogovori s festivalskimi gosti in filmskimi ustvarjalci
Okrogle mize in delavnice
Nagrade
Vodomec (Kingfisher), nagrada re\u017eiserju najbolj\u0161ega filma iz tekmovalnega sklopa Perspektive po izbiri mednarodne \u017eirije; podeljuje glavni pokrovitelj Telekom Slovenije, d.d.
Nagrada FIPRESCI, mednarodna \u017eirija svetovnega zdru\u017eenja filmskih kritikov in novinarjev
Nagrada za najbolj\u0161i kratki film
Nagrada mladinske \u017eirije Kinotrip, nominiranih pet filmov iz razli\u010dnih programskih sklopov
Nagrada Art kino mre\u017ee Slovenije, zdru\u017eenja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetni\u0161kega filma Slovenije
Nagrada ob\u010dinstva zmaj najbolje ocenjenemu filmu, ki \u0161e nima distribucijske licence za Slovenijo.
Festivalska prizori\u0161\u010da
Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Kino Be\u017eigrad, Slovenska kinoteka, dvorana AGRFT, Kino \u0160i\u0161ka, Maribox Maribor, Kino Union v Celju in Anton Podbev\u0161ek teater Novo mesto
Osrednje festivalsko sredi\u0161\u010de: Drugo preddverje Cankarjevega doma
Pokrovitelji
Glavni pokrovitelj: Telekom Slovenije, d.d.
Partner festivala: RTV SLO
S finan\u010dno podporo Evropske unije
Ustanovitelj in glavni sofinancer kulturno-umetni\u0161kega programa CD: Ministrstvo za kulturo
Partnerji festivala
Kinodvor
Slovenska kinoteka
Kino Be\u017eigrad
Univerza v Ljubljani Akademija za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo \u2013 AGRFT
Kino \u0160i\u0161ka
Anton Podbev\u0161ek Teater
Maribox Maribor
Kino Union Celje
Mre\u017ea festivalov Jadranske regije odpira prijave za program Cinefili, namenjen mladim ljubiteljem art filma iz Slovenije, Hrva\u0161ke, \u010crne gore, Bosne in Hercegovine Srbije ter Severne Makedonije.
Program zdru\u017euje gledalce, mlaj\u0161e od 30 let, ki \u017eelijo pridobiti svoje poznavanje sodobnega avtorskega filma skozi projekcije, predavanja in mojstrske razrede s filmskimi ustvarjalci in strokovnjaki iz regije. Ob gledanju filmov in prisostvovanju programu Industry bodo imeli obiskovalci prilo\u017enost spoznati nove smernice v art filmu, izmenjevati vtise z vrstniki iz sosednjih de\u017eel in razvijati kriti\u010dni pristop k filmski umetnosti.
Cilj programa Cinefili je spodbuditi mlade k rednemu gledanju filmov v kinih ter zgraditi novo generacijo ob\u010dinstva, ki prepoznava in ceni vrednosti art filma tako danes kot tudi v prihodnosti.
Prijave v bazo Cinefilov so odprte za vse zainteresirane mlade iz de\u017eel regije, prijaviti pa se je mogo\u010de z obrazcem. Rok za prijavo je 16. oktober.
Izbrani \u010dlani bodo dobili edinstveno prilo\u017enost za obisk leto\u0161nje izdaje Zagreb\u0161kega filmskega festivala s festivalsko akreditacijo, ki omogo\u010da brezpla\u010dno gledanje filmov, z obveznim prisostvovanjem na filmskem programu Mre\u017ea festivalov Jadranske regije. S prijavo v bazo Cinefilov se odpira mo\u017enost selekcije in drugih regionalnih festivalov.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Poslanstvo Slovenskega festivala vin je predstavljati slovenska in tuja vina ter \u0161iriti kulturo pitja vina. Festival vsako leto obi\u0161\u010dejo gostinci, odgovorni v restavracijah in hotelih, poslovne\u017ei, novinarji, trgovci, lastniki vinotek, vinogradniki in vinarji, sommelierji, enologi, \u010dlani dru\u0161tev vinogradnikov in vinarjev, \u010dlani vinskih bratov\u0161\u010din in drugih (vinskih) zdru\u017eenj, vitezi vina, vinske kraljice in ljubitelji vina.
Festival je tako s svojo pestro ponudbo namenjen vsem, ki vam vino pomeni posel, strast in ljubezen, ali pa zapolni vedo\u017eeljnost. Festival je namenjen vsem vam, ki na eni strani cenite trud vinogradnikov in vinarjev ter vam na drugi strani vino predstavlja (strokovni) izziv.
","event_date_start":"2026-11-19T13:00:00","event_date_end":"2026-11-19T19:00:00","title":"28. Slovenski festival vin","times":"14:00","url":"/kultura/prireditev-drugega-organizatorja/28-slovenski-festival-vin","day":"\u010detrtek","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Vsak \u010detrtek ob 18. uri\r\n \r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/novembrska-javna-vodenja-po-razstavi-kozmos-kosovel","node_id":"8420","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija CD","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Kozmos%20Kosovel-vodenja.jpg","price":"8,00 EUR","full_description":"Po razstavi Kozmos Kosovel bo v \u010detrtek, 5. novembra, ob 18. uri, vodil Miha Colner.
Osredoto\u010dil se bo na duh \u010dasa prve polovice dvajsetih let 20. stoletja v Jugoslaviji in Italiji, kjer je Kosovel takrat \u017eivel in aktivno deloval. Pod drobnogledom bodo temeljne spremembe v dru\u017ebenopoliti\u010dnem, gospodarskem in kulturnem \u017eivljenju, ki so se dogajale po koncu prve svetovne vojne, pa tudi nove oblike vizualne kulture in vizualne umetnosti tega prostora in \u010dasa. Skozi prizmo Sre\u010dka Kosovela bodo izpostavljene nove avantgardne in subverzivne umetni\u0161ke prakse, ki so se v tem \u010dasu veliko pojavljale v vsej Evropi in tudi globoko zaznamovale Kosovelovo delovanje.
Miha Colner (1978) je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos v Galeriji Bo\u017eidar Jakac \u2013 Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki, prav tako pa je
dejaven kot predavatelj in publicist na podro\u010djih vizualne umetnosti, vizualne kulture in \u0161ir\u0161ega polja dru\u017ebenih ved. \u017divi in deluje v Ljubljani in Kostanjevici na Krki.
***
Stopite v svet Sre\u010dka Kosovela skozi zgodbe, ki jih morda \u0161e ne poznate. Na rednih javnih vodenjih vsak \u010detrtek ob 18. uri boste v dru\u017ebi na\u0161ih vodnikov odkrivali presenetljive razse\u017enosti njegovega ustvarjanja in razmi\u0161ljanja.
Razstava Kozmos Kosovel ni le prostor sre\u010devanja z \u017eivljenjem in delom Sre\u010dka Kosovela, temve\u010d tudi \u017eivahno sti\u010di\u0161\u010de idej, pogovorov in novih interpretacij njegove izjemne ustvarjalne zapu\u0161\u010dine. Spremljevalni program obiskovalcem vseh generacij omogo\u010da, da na razli\u010dne na\u010dine vstopijo v pesnikov svet, ki je s svojo vizijo presegal \u010das in prostor.
Zaradi omejenega \u0161tevila mest so prijave na vodenje obvezne.
Vljudno prosimo, da po\u0161ljete prijavo na e-naslov prijave@cd-cc.si najpozneje do 14. ure na dan dogodka.
Udele\u017eba na vodenju je mo\u017ena le s potrjeno prijavo, ki jo boste prejeli po e-po\u0161ti.
Vstopnina:
Cena vstopnice: 8, 6* EUR (* za mlaj\u0161e od 25 in starej\u0161e od 65 let in upokojence)
BREZ dopla\u010dila za vodenje
Solist: Dejan Lazi\u0107, klavir
Program:
Wolfgang Amadeus Mozart, Koncert za klavir \u0161t. 23, v A-duru, K. 488
Dejan Lazi\u0107, Istrski koncert
Jean Sibelius, Simfonija \u0161t. 3 v C-duru, op. 52
Koncert bo zaznamoval pianist Dejan Lazi\u0107 \u2013 v vlogi interpreta in skladatelja. Mozartov Klavirski koncert \u0161t. 23 prina\u0161a prefinjeno eleganco in enega najlep\u0161ih po\u010dasnih stavkov v glasbeni literaturi, Lazi\u0107ev Istrski koncert pa sodoben, osebno obarvan pogled z izrazitim mediteranskim zna\u010dajem. Program dopolnjuje Sibeliusova Tretja simfonija, delo z jasno obliko, zadr\u017eano izraznostjo in prepoznavnim severnja\u0161kim zvenom.
Pogovore vodita dr. Ma\u0161a Jelu\u0161i\u010d, doktorica varstva okolja in pisateljica, ter dr. Andrej Blatnik, doktor komunikologije in pisatelj.
Posebno ob\u010dutenje ciklu dajejo zvo\u010dne krajine Bo\u0161tjana Perov\u0161ka, ustvarjene posebej za vsak ve\u010der, zato priporo\u010damo prihod nekaj minut pred za\u010detkom ali/in prisluh ob zaklju\u010dku ve\u010dera.
Globoko v gozdu je osebno, esejisti\u010dno in poeti\u010dno popotovanje Irene \u0160taudohar v prostor med naravo in \u010dlovekovo notranjostjo. Iz resni\u010dnega gozda, v katerem se je pred desetletji tragi\u010dno izgubil njen o\u010de, ter iz simbolnega gozda spomina, mitologije in umetnosti avtorica ustvari pripoved o izgubi, ti\u0161ini, divjini in pogosto prezrtih plasteh \u017eivljenja. To je hkrati intimna avtobiografija in kulturna zgodovina divjine, knjiga, ki nas ob vse ve\u010dji racionalizaciji sveta spominja na na\u0161o prvobitno povezanost z naravo in na skrivnostno animo, ki biva v vsakem bitju.
Irena \u0160taudohar je dramaturginja, bila je glavna in odgovorna urednica revije Maska, sooblikovalka programa mednarodnega festivala Mladi levi ter nekaj let tudi urednica Sobotne priloge Dela, pri kateri danes dela kot novinarka. Njeni ob\u010dutljivo izpisani in kulturno poglobljeni \u010dlanki so redno med najbolj branimi besedili, njena knjiga Kaj ho\u010de \u017eenska? pa se je uvrstila med najbolj odmevne knjige zadnjih petih let. Globoko v gozdu je njena \u010detrta knjiga.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Projekt Po\u0161asti pomladi raziskuje starodavne pustne obi\u010daje severozahodne Slovenije, kjer so se ohranili eni najstarej\u0161ih ritualov preganjanja zime v Evropi. Fotograf Ciril Jazbec je projekt za\u010del na naro\u010dilo ameri\u0161ke revije National Geographic Magazine, a se je v zadnjih letih ve\u010dkrat vra\u010dal, saj ga je prevzela mo\u010d teh skupnostnih obredov. V vaseh pod Julijci se vsak februar nastopajo\u010di na\u0161emijo v stra\u0161ljive like, ki simbolizirajo razli\u010dne dru\u017ebene vloge ter s prizori pre\u017eenejo zimo in prikli\u010dejo pomlad. Serija dokumentira tako portrete likov kot intimne trenutke samega rituala, v katerih se protagonisti v\u017eivijo v svoje maske in znova obudijo skoraj pozabljene tradicije. Fotografije razkrivajo bizarno lepoto tega praznika, ki zdru\u017euje ljudsko domi\u0161ljijo, skupinsko pripadnost in prastaro \u017eeljo po obnavljanju \u017eivljenja.
","event_date_start":"2026-11-11T23:00:00","event_date_end":"2027-01-17T22:59:59","title":"Ciril Jazbec: Po\u0161asti pomladi / Monsters of Spring ","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/ciril-jazbec-posasti-pomladi-monsters-spring","day":"","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: dr. Tina Jazbec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-lara-jeranko-marconi-predani-narcise","node_id":"8353","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Shell%20%232%2C%20detail.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
Liffe \u2013 Ljubljanski mednarodni filmski festival letos zaznamuje 37. izdajo. V Ljubljano \u017ee vrsto let prina\u0161a izbrane dose\u017eke svetovne kinematografije in nagrajence najvidnej\u0161ih festivalov (Cannes, Rotterdam, Berlin, Benetke itd.) ter obenem opozarja na najpomembnej\u0161e dose\u017eke doma\u010de kinematografije.
Cilj festivala je spodbujati in promovirati mlade in neuveljavljene, prete\u017eno evropske filmske ustvarjalce in jih pripeljati v dialog s slovenskim ob\u010dinstvom. Liffe podeli ve\u010d nagrad (vodomec za najbolj\u0161ega mladega avtorja; najbolj\u0161i kratki film; nagrada ob\u010dinstva; nagrada Fipresci \u2026). Vklju\u010devanje digitalnih novosti in izobra\u017eevalni programi za mlado ob\u010dinstvo so v zadnjih letih pomemben element festivala, katerega poslanstvo ostaja tudi izobra\u017eevanje razli\u010dnih starostnih skupin.
V Ljubljani Liffe gostuje na sedmih festivalskih prizori\u0161\u010dih (Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Slovenska kinoteka, Kino Be\u017eigrad, Kino \u0160i\u0161ka in dvorana AGRFT), z ostalimi lokacijami (Maribox Maribor, Anton Podbev\u0161ek Teater Novo mesto in Kino Union Celje) po vsej Sloveniji pa festival nagovarja in ostaja dostopen slovenskemu ob\u010dinstvu tudi izven metropole.
Leta 1992 je Mednarodno zdru\u017eenje filmskih producentov \u2013 FIAPF podelilo licenco Film Art Festu, ki se je 1996 preimenoval v Mednarodni filmski festival, 1998 pa v danes \u017ee uveljavljeni Liffe (Ljubljana International Film Festival). S to licenco je festival dobil potrditev, da izpolnjuje vse pogoje za uvrstitev na seznam uradnih svetovnih filmskih festivalov.
Festival \u017ee od samih za\u010detkov producira Cankarjev dom, kulturni in kongresni center Ljubljana, katerega program sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Festivalski sklopi
Perspektive, uraden tekmovalni sklop mladih re\u017eiserjev za nagrado vodomec Telekoma Slovenije.
Predpremiere, filmski vrhunci, odkupljeni za predvajanje po Sloveniji.
Kralji in kraljice, dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma.
Panorama svetovnega filma, festivalski favoriti s petih celin.
Ekstravaganca, t. i. polno\u010dni kino, prina\u0161a raznovrstne, drznej\u0161e in \u017ege\u010dkljive vsebine.
Kinobalon, samostojen sklop za gledalce od 5. do 14. leta; v sodelovanju s Kinodvorom.
Posve\u010deno, poklon pomembnemu sodobnemu avtorju ali avtorici.
Retrospektiva, Commedia all'italiana ali Italijani se smejijo (v sodelovanju s Slovensko kinoteko)
Jadranska mre\u017ea festivalov, skupni projekt osmih regionalnih festivalov.
Kino-integral
Evropa na kratko, tekmovalni program kratkega filma.
Spremljevalni program
Pogovori s festivalskimi gosti in filmskimi ustvarjalci
Okrogle mize in delavnice
Nagrade
Vodomec (Kingfisher), nagrada re\u017eiserju najbolj\u0161ega filma iz tekmovalnega sklopa Perspektive po izbiri mednarodne \u017eirije; podeljuje glavni pokrovitelj Telekom Slovenije, d.d.
Nagrada FIPRESCI, mednarodna \u017eirija svetovnega zdru\u017eenja filmskih kritikov in novinarjev
Nagrada za najbolj\u0161i kratki film
Nagrada mladinske \u017eirije Kinotrip, nominiranih pet filmov iz razli\u010dnih programskih sklopov
Nagrada Art kino mre\u017ee Slovenije, zdru\u017eenja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetni\u0161kega filma Slovenije
Nagrada ob\u010dinstva zmaj najbolje ocenjenemu filmu, ki \u0161e nima distribucijske licence za Slovenijo.
Festivalska prizori\u0161\u010da
Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Kino Be\u017eigrad, Slovenska kinoteka, dvorana AGRFT, Kino \u0160i\u0161ka, Maribox Maribor, Kino Union v Celju in Anton Podbev\u0161ek teater Novo mesto
Osrednje festivalsko sredi\u0161\u010de: Drugo preddverje Cankarjevega doma
Pokrovitelji
Glavni pokrovitelj: Telekom Slovenije, d.d.
Partner festivala: RTV SLO
S finan\u010dno podporo Evropske unije
Ustanovitelj in glavni sofinancer kulturno-umetni\u0161kega programa CD: Ministrstvo za kulturo
Partnerji festivala
Kinodvor
Slovenska kinoteka
Kino Be\u017eigrad
Univerza v Ljubljani Akademija za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo \u2013 AGRFT
Kino \u0160i\u0161ka
Anton Podbev\u0161ek Teater
Maribox Maribor
Kino Union Celje
Mre\u017ea festivalov Jadranske regije odpira prijave za program Cinefili, namenjen mladim ljubiteljem art filma iz Slovenije, Hrva\u0161ke, \u010crne gore, Bosne in Hercegovine Srbije ter Severne Makedonije.
Program zdru\u017euje gledalce, mlaj\u0161e od 30 let, ki \u017eelijo pridobiti svoje poznavanje sodobnega avtorskega filma skozi projekcije, predavanja in mojstrske razrede s filmskimi ustvarjalci in strokovnjaki iz regije. Ob gledanju filmov in prisostvovanju programu Industry bodo imeli obiskovalci prilo\u017enost spoznati nove smernice v art filmu, izmenjevati vtise z vrstniki iz sosednjih de\u017eel in razvijati kriti\u010dni pristop k filmski umetnosti.
Cilj programa Cinefili je spodbuditi mlade k rednemu gledanju filmov v kinih ter zgraditi novo generacijo ob\u010dinstva, ki prepoznava in ceni vrednosti art filma tako danes kot tudi v prihodnosti.
Prijave v bazo Cinefilov so odprte za vse zainteresirane mlade iz de\u017eel regije, prijaviti pa se je mogo\u010de z obrazcem. Rok za prijavo je 16. oktober.
Izbrani \u010dlani bodo dobili edinstveno prilo\u017enost za obisk leto\u0161nje izdaje Zagreb\u0161kega filmskega festivala s festivalsko akreditacijo, ki omogo\u010da brezpla\u010dno gledanje filmov, z obveznim prisostvovanjem na filmskem programu Mre\u017ea festivalov Jadranske regije. S prijavo v bazo Cinefilov se odpira mo\u017enost selekcije in drugih regionalnih festivalov.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Poslanstvo Slovenskega festivala vin je predstavljati slovenska in tuja vina ter \u0161iriti kulturo pitja vina. Festival vsako leto obi\u0161\u010dejo gostinci, odgovorni v restavracijah in hotelih, poslovne\u017ei, novinarji, trgovci, lastniki vinotek, vinogradniki in vinarji, sommelierji, enologi, \u010dlani dru\u0161tev vinogradnikov in vinarjev, \u010dlani vinskih bratov\u0161\u010din in drugih (vinskih) zdru\u017eenj, vitezi vina, vinske kraljice in ljubitelji vina.
Festival je tako s svojo pestro ponudbo namenjen vsem, ki vam vino pomeni posel, strast in ljubezen, ali pa zapolni vedo\u017eeljnost. Festival je namenjen vsem vam, ki na eni strani cenite trud vinogradnikov in vinarjev ter vam na drugi strani vino predstavlja (strokovni) izziv.
","event_date_start":"2026-11-19T13:00:00","event_date_end":"2026-11-19T19:00:00","title":"28. Slovenski festival vin","times":"14:00","url":"/kultura/prireditev-drugega-organizatorja/28-slovenski-festival-vin","day":"Petek","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"pesni\u0161ko gledali\u0161ki performans\r\nVid Karlov\u0161ek, Ur\u0161a Majcen, Pino Pograjc\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/literatura-in-humanistika/kdosovel","node_id":"8187","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Literatura in humanistika","hall":"Dvorana Du\u0161e Po\u010dkaj","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/2000x600_kosovel_0.jpg","price":"5,00 EUR","full_description":"Pesni\u0161ko-gledali\u0161ki performans na poligonu dr\u017eavne proslave v Cankarjevem domu tematizira prila\u0161\u010danje in razla\u0161\u010danje pesnika, ki je postal del narodne zavesti, od razli\u010dnih politi\u010dnih struj \u2013 od tega pa tudi \u0161ir\u0161i polo\u017eaj umetnosti in besede, ki vse prehitro postane izrabljena za propagando idej, ki jih umetnica ni ali ne bi podpirala. Proslava s satiri\u010dno noto naslavlja aktualno socialno-politi\u010dno danost (v razmerju do kulture), v prvi vrsti pa postavlja vpra\u0161anje, ali je podoba pesnika/pesnice v njenem/njegovem \u017eivljenju in po njegovi/njeni smrti sploh svobodna \u2013 ali je ideja Sre\u010dka Kosovela \u0161e avtonomna in zvesta pesniku samemu ter ali je in bo svobodna podoba katerega izmed nas, ki ustvarjamo danes?
Vid Karlov\u0161ek (2000) deluje kot pesnik, ob\u010dasni literarni kritik in performer. Leta 2022 je skupaj z Lenartom Su\u0161nikom uredil kontroverzno antologijo mladih pesnikov in pesnic bog si ga drka na nas. Nastopil je v \u0161tevilnih performansih istrskega pesni\u0161kega kolektiva P\u00earo S\u0155ce, pa tudi ob drugih prilo\u017enostih. Sodeluje pri organizaciji in izvedbi koprskih Obalnih rim, poleg tega pa redno nastopa tudi na Ignoru, Mladih rimah in ljubljanskem Pesni\u0161kem maratonu. \u0160tudiral je primerjalno knji\u017eevnost in literarno teorijo ter slovenistiko na ljubljanski Filozofski fakulteti, trenutno pa deluje tudi kot novinar za RTV Slovenija. Na njegovo pisanje je najbolj vplivala poezija Daneta Zajca.
Ur\u0161a Majcen (1998) je diplomirana dramaturginja, vizualna ustvarjalka, performerka, pesnica in dramati\u010darka oz. dramatesa. Je \u010dlanica kolektiva REAKTOR, njena dela so bila ve\u010dkrat upodobljena na odru ali filmu, objavlja tudi strokovne prispevke. Med drugim je dobitnica Univerzitetne Pre\u0161ernove ter Akademijske Pre\u0161ernove nagrade in nominiranka za nagrado Slavka Gruma. Trenutno zaklju\u010duje magisterija iz scenaristike ter dramaturgije in scenskih umetnosti na AGRFT. Po pesni\u0161kem prvencu ekosistem ti\u0161ine in dramsko-scenaristi\u010dnem diptihu Zgodba o bakrenem kralju je izdala \u0161e zbirko dramskih del Vaje z ribo in najbolj nedavno pesni\u0161ko zbirko \u017divali v naletu.
Pino Pograjc (1997) je kon\u010dal dvopredmetni magistrski \u0161tudij anglistike in primerjalne knji\u017eevnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Odra\u0161\u010dal je v Kamniku, kjer je obiskoval gimnazijo ter na tekmovanjih v slam poeziji v Mladinskem centru Kotlovnica prvi\u010d bral svoje pesmi pred ob\u010dinstvom in nekajkrat zmagal. Leta 2022 je zalo\u017eba \u010crna skrinjica izdala njegov pesni\u0161ki prvenec Trgetanje, za katerega je prejel nagrado za najbolj\u0161i literarni prvenec, ki se podeli v sklopu Slovenskega knji\u017enega sejma. Marca 2024 je iz\u0161la njegova druga pesni\u0161ka zbirka, Trepete, pri zalo\u017ebi \u0160KUC \u2013 Lambda, po izidu katere je dobil nagrado mlado pero, ki jo \u010dasnik Delo podeli ob kresniku. Novembra 2024 sta pri \u010crni skrinjici iz\u0161li njegovi zbirki Megalomast in Izbruhijada. Zbirki sta se zna\u0161li na seznamih \u00bbknjig leta\u00ab po mnenju knji\u017eevnikov v Delu, Dnevniku, Mladini, na portalu Disenz in v biltenu 10 Books From Slovenia 2025, ki ga izdaja Center za slovensko knji\u017eevnost. Na pobudo kuratorjev bienala Mediterranea 20 (v sklopu Evropske prestolnice kulture 2025 \u2013 Nova Gorica) je sestavil Schizofag, \u010depbuk svojih pesmi, ki jih je prevedel v angle\u0161\u010dino. Pograjc organizira serijo LGBT+ literarnih ve\u010derov Kviropisje v Klubu Tiffany. Decembra 2024 mu je Ministrstvo za kulturo odobrilo status samozaposlenega v kulturi. Do sedaj je bil gost mednarodnih pesni\u0161kih festivalov v Pan\u010devu v Srbiji, v Strugi v Makedoniji in v Strumici, prav tako v Makedoniji.
Dejan Lazi\u0107, klavir;Tom Owen, oboa; Tev\u017e Kupljenik, oboa; Ognjen Popovi\u0107, klarinet; Ur\u0161ka Zupan, klarinet; Maximiliano Mart\u00edn, basetni rog; Andra\u017e Golob, basetni rog; Hanno D\u00f6nneweg, fagot; Eva Fritz, fagot; Bo\u0161tjan Lipov\u0161ek, rog; Sebastijan Buda, rog; Jernej Cigler, rog; Mikl\u00f3s Tak\u00e1cs, rog; Iztok Hrastnik, kontrabas
Program:
Wolfgang Amadeus Mozart
Fantazija v d-molu, K. 397 (dokon\u010dal D. Lazi\u0107)
Kvintet za klavir in pihala v Es-duru, K. 452
*
Serenada \u0161t. 10 v B-duru, K. 361/370a (\u00bbGran Partita\u00ab)
Bo\u0161tjan Lipov\u0161ek, eden najvidnej\u0161ih slovenskih ustvarjalcev in idejni vodja posebnega projekta Mozart!, je v impozantno ad hoc zasedbo zbral nekatere najprodornej\u0161e slovenske in mednarodne glasbenike, med njimi tudi slovenska \u010dlana Dunajske oz. Berlinske filharmonije (Iztoka Hrastnika in Andra\u017ea Goloba).
Program o\u017eari Mozarta v njegovi najbolj izvirni in domiselni podobi: improvizacijski duh ter bogastvo melodike in harmonije introspektivne Fantazije so navdihnili pianista Dejana Lazi\u0107a, enega najbolj enkratnih in nenavadnih solistov svoje generacije, ki je le v fragmentih kon\u010dano kompozicijo pripeljal do lastnega briljantnega zaklju\u010dka.
Prefinjeni Kvintet za pihala in klavir raziskuje virtuozne zmo\u017enosti klavirja v povezavi z izraznimi mo\u017enostmi pihal ter izvrstno uravnote\u017ea komorno glasbo s koncertantnim slogom. Enako mojstrska je tudi monumentalna, v simfoni\u010dnem obsegu slovita, v zvo\u010dni teksturi bogata, veli\u010dastna in vzvi\u0161ena Gran Partita, ki v dru\u017eino pihal povabi \u0161e kontrabas.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Projekt Po\u0161asti pomladi raziskuje starodavne pustne obi\u010daje severozahodne Slovenije, kjer so se ohranili eni najstarej\u0161ih ritualov preganjanja zime v Evropi. Fotograf Ciril Jazbec je projekt za\u010del na naro\u010dilo ameri\u0161ke revije National Geographic Magazine, a se je v zadnjih letih ve\u010dkrat vra\u010dal, saj ga je prevzela mo\u010d teh skupnostnih obredov. V vaseh pod Julijci se vsak februar nastopajo\u010di na\u0161emijo v stra\u0161ljive like, ki simbolizirajo razli\u010dne dru\u017ebene vloge ter s prizori pre\u017eenejo zimo in prikli\u010dejo pomlad. Serija dokumentira tako portrete likov kot intimne trenutke samega rituala, v katerih se protagonisti v\u017eivijo v svoje maske in znova obudijo skoraj pozabljene tradicije. Fotografije razkrivajo bizarno lepoto tega praznika, ki zdru\u017euje ljudsko domi\u0161ljijo, skupinsko pripadnost in prastaro \u017eeljo po obnavljanju \u017eivljenja.
","event_date_start":"2026-11-11T23:00:00","event_date_end":"2027-01-17T22:59:59","title":"Ciril Jazbec: Po\u0161asti pomladi / Monsters of Spring ","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/ciril-jazbec-posasti-pomladi-monsters-spring","day":"","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: dr. Tina Jazbec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-lara-jeranko-marconi-predani-narcise","node_id":"8353","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Shell%20%232%2C%20detail.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
Liffe \u2013 Ljubljanski mednarodni filmski festival letos zaznamuje 37. izdajo. V Ljubljano \u017ee vrsto let prina\u0161a izbrane dose\u017eke svetovne kinematografije in nagrajence najvidnej\u0161ih festivalov (Cannes, Rotterdam, Berlin, Benetke itd.) ter obenem opozarja na najpomembnej\u0161e dose\u017eke doma\u010de kinematografije.
Cilj festivala je spodbujati in promovirati mlade in neuveljavljene, prete\u017eno evropske filmske ustvarjalce in jih pripeljati v dialog s slovenskim ob\u010dinstvom. Liffe podeli ve\u010d nagrad (vodomec za najbolj\u0161ega mladega avtorja; najbolj\u0161i kratki film; nagrada ob\u010dinstva; nagrada Fipresci \u2026). Vklju\u010devanje digitalnih novosti in izobra\u017eevalni programi za mlado ob\u010dinstvo so v zadnjih letih pomemben element festivala, katerega poslanstvo ostaja tudi izobra\u017eevanje razli\u010dnih starostnih skupin.
V Ljubljani Liffe gostuje na sedmih festivalskih prizori\u0161\u010dih (Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Slovenska kinoteka, Kino Be\u017eigrad, Kino \u0160i\u0161ka in dvorana AGRFT), z ostalimi lokacijami (Maribox Maribor, Anton Podbev\u0161ek Teater Novo mesto in Kino Union Celje) po vsej Sloveniji pa festival nagovarja in ostaja dostopen slovenskemu ob\u010dinstvu tudi izven metropole.
Leta 1992 je Mednarodno zdru\u017eenje filmskih producentov \u2013 FIAPF podelilo licenco Film Art Festu, ki se je 1996 preimenoval v Mednarodni filmski festival, 1998 pa v danes \u017ee uveljavljeni Liffe (Ljubljana International Film Festival). S to licenco je festival dobil potrditev, da izpolnjuje vse pogoje za uvrstitev na seznam uradnih svetovnih filmskih festivalov.
Festival \u017ee od samih za\u010detkov producira Cankarjev dom, kulturni in kongresni center Ljubljana, katerega program sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Festivalski sklopi
Perspektive, uraden tekmovalni sklop mladih re\u017eiserjev za nagrado vodomec Telekoma Slovenije.
Predpremiere, filmski vrhunci, odkupljeni za predvajanje po Sloveniji.
Kralji in kraljice, dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma.
Panorama svetovnega filma, festivalski favoriti s petih celin.
Ekstravaganca, t. i. polno\u010dni kino, prina\u0161a raznovrstne, drznej\u0161e in \u017ege\u010dkljive vsebine.
Kinobalon, samostojen sklop za gledalce od 5. do 14. leta; v sodelovanju s Kinodvorom.
Posve\u010deno, poklon pomembnemu sodobnemu avtorju ali avtorici.
Retrospektiva, Commedia all'italiana ali Italijani se smejijo (v sodelovanju s Slovensko kinoteko)
Jadranska mre\u017ea festivalov, skupni projekt osmih regionalnih festivalov.
Kino-integral
Evropa na kratko, tekmovalni program kratkega filma.
Spremljevalni program
Pogovori s festivalskimi gosti in filmskimi ustvarjalci
Okrogle mize in delavnice
Nagrade
Vodomec (Kingfisher), nagrada re\u017eiserju najbolj\u0161ega filma iz tekmovalnega sklopa Perspektive po izbiri mednarodne \u017eirije; podeljuje glavni pokrovitelj Telekom Slovenije, d.d.
Nagrada FIPRESCI, mednarodna \u017eirija svetovnega zdru\u017eenja filmskih kritikov in novinarjev
Nagrada za najbolj\u0161i kratki film
Nagrada mladinske \u017eirije Kinotrip, nominiranih pet filmov iz razli\u010dnih programskih sklopov
Nagrada Art kino mre\u017ee Slovenije, zdru\u017eenja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetni\u0161kega filma Slovenije
Nagrada ob\u010dinstva zmaj najbolje ocenjenemu filmu, ki \u0161e nima distribucijske licence za Slovenijo.
Festivalska prizori\u0161\u010da
Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Kino Be\u017eigrad, Slovenska kinoteka, dvorana AGRFT, Kino \u0160i\u0161ka, Maribox Maribor, Kino Union v Celju in Anton Podbev\u0161ek teater Novo mesto
Osrednje festivalsko sredi\u0161\u010de: Drugo preddverje Cankarjevega doma
Pokrovitelji
Glavni pokrovitelj: Telekom Slovenije, d.d.
Partner festivala: RTV SLO
S finan\u010dno podporo Evropske unije
Ustanovitelj in glavni sofinancer kulturno-umetni\u0161kega programa CD: Ministrstvo za kulturo
Partnerji festivala
Kinodvor
Slovenska kinoteka
Kino Be\u017eigrad
Univerza v Ljubljani Akademija za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo \u2013 AGRFT
Kino \u0160i\u0161ka
Anton Podbev\u0161ek Teater
Maribox Maribor
Kino Union Celje
Mre\u017ea festivalov Jadranske regije odpira prijave za program Cinefili, namenjen mladim ljubiteljem art filma iz Slovenije, Hrva\u0161ke, \u010crne gore, Bosne in Hercegovine Srbije ter Severne Makedonije.
Program zdru\u017euje gledalce, mlaj\u0161e od 30 let, ki \u017eelijo pridobiti svoje poznavanje sodobnega avtorskega filma skozi projekcije, predavanja in mojstrske razrede s filmskimi ustvarjalci in strokovnjaki iz regije. Ob gledanju filmov in prisostvovanju programu Industry bodo imeli obiskovalci prilo\u017enost spoznati nove smernice v art filmu, izmenjevati vtise z vrstniki iz sosednjih de\u017eel in razvijati kriti\u010dni pristop k filmski umetnosti.
Cilj programa Cinefili je spodbuditi mlade k rednemu gledanju filmov v kinih ter zgraditi novo generacijo ob\u010dinstva, ki prepoznava in ceni vrednosti art filma tako danes kot tudi v prihodnosti.
Prijave v bazo Cinefilov so odprte za vse zainteresirane mlade iz de\u017eel regije, prijaviti pa se je mogo\u010de z obrazcem. Rok za prijavo je 16. oktober.
Izbrani \u010dlani bodo dobili edinstveno prilo\u017enost za obisk leto\u0161nje izdaje Zagreb\u0161kega filmskega festivala s festivalsko akreditacijo, ki omogo\u010da brezpla\u010dno gledanje filmov, z obveznim prisostvovanjem na filmskem programu Mre\u017ea festivalov Jadranske regije. S prijavo v bazo Cinefilov se odpira mo\u017enost selekcije in drugih regionalnih festivalov.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
Liffe \u2013 Ljubljanski mednarodni filmski festival letos zaznamuje 37. izdajo. V Ljubljano \u017ee vrsto let prina\u0161a izbrane dose\u017eke svetovne kinematografije in nagrajence najvidnej\u0161ih festivalov (Cannes, Rotterdam, Berlin, Benetke itd.) ter obenem opozarja na najpomembnej\u0161e dose\u017eke doma\u010de kinematografije.
Cilj festivala je spodbujati in promovirati mlade in neuveljavljene, prete\u017eno evropske filmske ustvarjalce in jih pripeljati v dialog s slovenskim ob\u010dinstvom. Liffe podeli ve\u010d nagrad (vodomec za najbolj\u0161ega mladega avtorja; najbolj\u0161i kratki film; nagrada ob\u010dinstva; nagrada Fipresci \u2026). Vklju\u010devanje digitalnih novosti in izobra\u017eevalni programi za mlado ob\u010dinstvo so v zadnjih letih pomemben element festivala, katerega poslanstvo ostaja tudi izobra\u017eevanje razli\u010dnih starostnih skupin.
V Ljubljani Liffe gostuje na sedmih festivalskih prizori\u0161\u010dih (Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Slovenska kinoteka, Kino Be\u017eigrad, Kino \u0160i\u0161ka in dvorana AGRFT), z ostalimi lokacijami (Maribox Maribor, Anton Podbev\u0161ek Teater Novo mesto in Kino Union Celje) po vsej Sloveniji pa festival nagovarja in ostaja dostopen slovenskemu ob\u010dinstvu tudi izven metropole.
Leta 1992 je Mednarodno zdru\u017eenje filmskih producentov \u2013 FIAPF podelilo licenco Film Art Festu, ki se je 1996 preimenoval v Mednarodni filmski festival, 1998 pa v danes \u017ee uveljavljeni Liffe (Ljubljana International Film Festival). S to licenco je festival dobil potrditev, da izpolnjuje vse pogoje za uvrstitev na seznam uradnih svetovnih filmskih festivalov.
Festival \u017ee od samih za\u010detkov producira Cankarjev dom, kulturni in kongresni center Ljubljana, katerega program sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Festivalski sklopi
Perspektive, uraden tekmovalni sklop mladih re\u017eiserjev za nagrado vodomec Telekoma Slovenije.
Predpremiere, filmski vrhunci, odkupljeni za predvajanje po Sloveniji.
Kralji in kraljice, dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma.
Panorama svetovnega filma, festivalski favoriti s petih celin.
Ekstravaganca, t. i. polno\u010dni kino, prina\u0161a raznovrstne, drznej\u0161e in \u017ege\u010dkljive vsebine.
Kinobalon, samostojen sklop za gledalce od 5. do 14. leta; v sodelovanju s Kinodvorom.
Posve\u010deno, poklon pomembnemu sodobnemu avtorju ali avtorici.
Retrospektiva, Commedia all'italiana ali Italijani se smejijo (v sodelovanju s Slovensko kinoteko)
Jadranska mre\u017ea festivalov, skupni projekt osmih regionalnih festivalov.
Kino-integral
Evropa na kratko, tekmovalni program kratkega filma.
Spremljevalni program
Pogovori s festivalskimi gosti in filmskimi ustvarjalci
Okrogle mize in delavnice
Nagrade
Vodomec (Kingfisher), nagrada re\u017eiserju najbolj\u0161ega filma iz tekmovalnega sklopa Perspektive po izbiri mednarodne \u017eirije; podeljuje glavni pokrovitelj Telekom Slovenije, d.d.
Nagrada FIPRESCI, mednarodna \u017eirija svetovnega zdru\u017eenja filmskih kritikov in novinarjev
Nagrada za najbolj\u0161i kratki film
Nagrada mladinske \u017eirije Kinotrip, nominiranih pet filmov iz razli\u010dnih programskih sklopov
Nagrada Art kino mre\u017ee Slovenije, zdru\u017eenja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetni\u0161kega filma Slovenije
Nagrada ob\u010dinstva zmaj najbolje ocenjenemu filmu, ki \u0161e nima distribucijske licence za Slovenijo.
Festivalska prizori\u0161\u010da
Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Kino Be\u017eigrad, Slovenska kinoteka, dvorana AGRFT, Kino \u0160i\u0161ka, Maribox Maribor, Kino Union v Celju in Anton Podbev\u0161ek teater Novo mesto
Osrednje festivalsko sredi\u0161\u010de: Drugo preddverje Cankarjevega doma
Pokrovitelji
Glavni pokrovitelj: Telekom Slovenije, d.d.
Partner festivala: RTV SLO
S finan\u010dno podporo Evropske unije
Ustanovitelj in glavni sofinancer kulturno-umetni\u0161kega programa CD: Ministrstvo za kulturo
Partnerji festivala
Kinodvor
Slovenska kinoteka
Kino Be\u017eigrad
Univerza v Ljubljani Akademija za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo \u2013 AGRFT
Kino \u0160i\u0161ka
Anton Podbev\u0161ek Teater
Maribox Maribor
Kino Union Celje
Mre\u017ea festivalov Jadranske regije odpira prijave za program Cinefili, namenjen mladim ljubiteljem art filma iz Slovenije, Hrva\u0161ke, \u010crne gore, Bosne in Hercegovine Srbije ter Severne Makedonije.
Program zdru\u017euje gledalce, mlaj\u0161e od 30 let, ki \u017eelijo pridobiti svoje poznavanje sodobnega avtorskega filma skozi projekcije, predavanja in mojstrske razrede s filmskimi ustvarjalci in strokovnjaki iz regije. Ob gledanju filmov in prisostvovanju programu Industry bodo imeli obiskovalci prilo\u017enost spoznati nove smernice v art filmu, izmenjevati vtise z vrstniki iz sosednjih de\u017eel in razvijati kriti\u010dni pristop k filmski umetnosti.
Cilj programa Cinefili je spodbuditi mlade k rednemu gledanju filmov v kinih ter zgraditi novo generacijo ob\u010dinstva, ki prepoznava in ceni vrednosti art filma tako danes kot tudi v prihodnosti.
Prijave v bazo Cinefilov so odprte za vse zainteresirane mlade iz de\u017eel regije, prijaviti pa se je mogo\u010de z obrazcem. Rok za prijavo je 16. oktober.
Izbrani \u010dlani bodo dobili edinstveno prilo\u017enost za obisk leto\u0161nje izdaje Zagreb\u0161kega filmskega festivala s festivalsko akreditacijo, ki omogo\u010da brezpla\u010dno gledanje filmov, z obveznim prisostvovanjem na filmskem programu Mre\u017ea festivalov Jadranske regije. S prijavo v bazo Cinefilov se odpira mo\u017enost selekcije in drugih regionalnih festivalov.
Projekt Po\u0161asti pomladi raziskuje starodavne pustne obi\u010daje severozahodne Slovenije, kjer so se ohranili eni najstarej\u0161ih ritualov preganjanja zime v Evropi. Fotograf Ciril Jazbec je projekt za\u010del na naro\u010dilo ameri\u0161ke revije National Geographic Magazine, a se je v zadnjih letih ve\u010dkrat vra\u010dal, saj ga je prevzela mo\u010d teh skupnostnih obredov. V vaseh pod Julijci se vsak februar nastopajo\u010di na\u0161emijo v stra\u0161ljive like, ki simbolizirajo razli\u010dne dru\u017ebene vloge ter s prizori pre\u017eenejo zimo in prikli\u010dejo pomlad. Serija dokumentira tako portrete likov kot intimne trenutke samega rituala, v katerih se protagonisti v\u017eivijo v svoje maske in znova obudijo skoraj pozabljene tradicije. Fotografije razkrivajo bizarno lepoto tega praznika, ki zdru\u017euje ljudsko domi\u0161ljijo, skupinsko pripadnost in prastaro \u017eeljo po obnavljanju \u017eivljenja.
","event_date_start":"2026-11-11T23:00:00","event_date_end":"2027-01-17T22:59:59","title":"Ciril Jazbec: Po\u0161asti pomladi / Monsters of Spring ","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/ciril-jazbec-posasti-pomladi-monsters-spring","day":"","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Rasti, rasti, lipica\r\nPrireja: Kulturno dru\u0161tvo Prifarski muzikanti","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/prireditev-drugega-organizatorja/koncert-prifarcev-s-prijatelji","node_id":"5860","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Prireditev drugega organizatorja","hall":"Gallusova dvorana","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Untitled%20design%20-%202026-08-17T113219.158.png","price":"20,00 | 26,00 | 34,00 | 40,00 EUR","full_description":"Prifarci letos \u017ee osemnajsti\u010d vabijo v Cankarjev dom na tradicionalni veliki gala koncert. Zrel, polnoleten in poln presene\u010denj bo tudi njihov koncert.
Podarili ga bodo 35-letnici na\u0161e Slovenije, zato se bodo pele slovenske pesmi \u2013 od ljudskih, narodnih in narodnozabavnih do zimzelenih popevk. S Prifarci jih bodo peli gosti, ki \u017eivijo med nami, a nimajo slovenskih korenin, dru\u017ei pa jih naklonjenost do na\u0161e glasbe in okolja, ki so ga sprejeli za svojega.
Prifarski muzikanti so vodja skupine Martin Marin\u010d s sinom Matijo, Ton\u010di Obranovi\u010d s sinom Uro\u0161em, Mitja Ferenc, Dejan \u0160u\u0161tar, Jernej Pe\u010dak in ta nov\u2019 Jan Ga\u0161peri\u010d.
Koncert bo vodil Bo\u0161tjan Romih. Veselo bo.
","event_date_start":"2026-11-21T18:00:00","event_date_end":"2026-11-21T21:00:00","title":"Koncert Prifarcev s prijatelji!","times":"19:00","url":"/kultura/prireditev-drugega-organizatorja/koncert-prifarcev-s-prijatelji","day":"Sobota","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"}],"day":"Sobota"},"22":{"event":[{"description":"Rasti, rasti, lipica\r\nPrireja: Kulturno dru\u0161tvo Prifarski muzikanti","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/prireditev-drugega-organizatorja/koncert-prifarcev-s-prijatelji","node_id":"5860","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Prireditev drugega organizatorja","hall":"Gallusova dvorana","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Untitled%20design%20-%202026-08-17T113219.158.png","price":"20,00 | 26,00 | 34,00 | 40,00 EUR","full_description":"Prifarci letos \u017ee osemnajsti\u010d vabijo v Cankarjev dom na tradicionalni veliki gala koncert. Zrel, polnoleten in poln presene\u010denj bo tudi njihov koncert.
Podarili ga bodo 35-letnici na\u0161e Slovenije, zato se bodo pele slovenske pesmi \u2013 od ljudskih, narodnih in narodnozabavnih do zimzelenih popevk. S Prifarci jih bodo peli gosti, ki \u017eivijo med nami, a nimajo slovenskih korenin, dru\u017ei pa jih naklonjenost do na\u0161e glasbe in okolja, ki so ga sprejeli za svojega.
Prifarski muzikanti so vodja skupine Martin Marin\u010d s sinom Matijo, Ton\u010di Obranovi\u010d s sinom Uro\u0161em, Mitja Ferenc, Dejan \u0160u\u0161tar, Jernej Pe\u010dak in ta nov\u2019 Jan Ga\u0161peri\u010d.
Koncert bo vodil Bo\u0161tjan Romih. Veselo bo.
","event_date_start":"2026-11-21T18:00:00","event_date_end":"2026-11-21T21:00:00","title":"Koncert Prifarcev s prijatelji!","times":"19:00","url":"/kultura/prireditev-drugega-organizatorja/koncert-prifarcev-s-prijatelji","day":"Nedelja","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Avtorica koncepta in scenarija uprizoritve: Varja Hrvatin\r\nDokumentarno-interaktivna uprizoritev","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/gledalisce-in-ples/varja-hrvatin-stampedo","node_id":"7639","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Gledali\u0161\u010de in ples","hall":"\u0160tihova dvorana","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/STAMPEDO-MALA-04-02.jpg","price":"14,00 EUR","full_description":"Trajanje: 1 ura in 20 minut
Opozorilo:
V predstavi je uporabljena utripajo\u010da svetloba z ob\u010dasnimi mo\u010dnej\u0161imi bliski,
ki lahko s postavitvijo in svetlobo povzro\u010di ob\u010dutek utesnjenosti.
Projekt Stampedo razpira vpra\u0161anje pomena varnosti; kaj ta danes konkretno pomeni tako za posameznika kot za dru\u017ebo. Ob obravnavi \u010dlove\u0161kih stampedov vzpostavlja pravico do varnosti kot temeljno \u010dlove\u0161ko pravico ter ob tem razgrinja vlogo dr\u017eave in pristojnih organov v njenem zagotavljanju. Projekt se tako osredoto\u010da na finan\u010dni dejavnik kot glavni vzrok za \u010dlove\u0161ke stampede ter predvsem razpira vrsto vpra\u0161anj, ki segajo vse od malomarne razse\u017enosti kapitalizma, ki zavoljo zaslu\u017eka tvega varnost \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja, mimo razrednega razslojevanja in vpra\u0161anja finan\u010dne mo\u010di, ki prevlada nad pravi\u010dnostjo in pravico, vse do vpra\u0161anja odgovornosti do sebe in drugega ter iskanja pravice, ki ji morda nikoli ne bo zado\u0161\u010deno. Finan\u010dni kontekst (prosti vstopi, akcijske ponudbe, cenej\u0161e vstopnice itd.) vzame kot osnovo za naslavljanje pomena \u00bbhype-a\u00ab, masovne panike, kolektivne organizacije, \u010dlove\u0161ke vrednosti in njegove osnovne pravice do varnosti. Razpira vpogled v sodobno obliko bivanjskosti \u2013 neskon\u010dnega drvenja in hiperproduciranja \u2013 kako jima ube\u017eati, poiskati to\u010dko ustavitve, umirjanja. Projekt se uprizoritveno osredoto\u010da na kombiniranje dokumentarnega gradiva in interaktivnih postopkov ter skozi uporabo intermedijskih principov preigrava in preizpra\u0161uje razse\u017enosti gledali\u0161kega dogodka.
Posebna zahvala: INPLET d.o.o. (darovalec), Mirovni in\u0161titut (podpornik), Urban d.o.o. (darovalec), JSKD (podpornik),Zala Jelenc, Miha Turk, Nejc Jezernik, Eneja \u0160temberger in Mitja Kralj.
","event_date_start":"2026-04-11T18:00:00","event_date_end":"2026-04-11T19:00:00","title":"Varja Hrvatin: Stampedo","times":"20:00","url":"/kultura/gledalisce-in-ples/varja-hrvatin-stampedo","day":"Nedelja","multiple_day":false},{"description":"Pedago\u0161ki video o Cankarjevem domu in delavnica izdelovanja brkov \r\nZa vrtce in 1. triado osnovne \u0161ole \r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/brki-in-skodelica-kave","node_id":"5114","event_calendar":[{"value":"1"}],"category":"","hall":"","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Brki%20in%20skodelica%20kave.png","price":null,"full_description":"Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Projekt Po\u0161asti pomladi raziskuje starodavne pustne obi\u010daje severozahodne Slovenije, kjer so se ohranili eni najstarej\u0161ih ritualov preganjanja zime v Evropi. Fotograf Ciril Jazbec je projekt za\u010del na naro\u010dilo ameri\u0161ke revije National Geographic Magazine, a se je v zadnjih letih ve\u010dkrat vra\u010dal, saj ga je prevzela mo\u010d teh skupnostnih obredov. V vaseh pod Julijci se vsak februar nastopajo\u010di na\u0161emijo v stra\u0161ljive like, ki simbolizirajo razli\u010dne dru\u017ebene vloge ter s prizori pre\u017eenejo zimo in prikli\u010dejo pomlad. Serija dokumentira tako portrete likov kot intimne trenutke samega rituala, v katerih se protagonisti v\u017eivijo v svoje maske in znova obudijo skoraj pozabljene tradicije. Fotografije razkrivajo bizarno lepoto tega praznika, ki zdru\u017euje ljudsko domi\u0161ljijo, skupinsko pripadnost in prastaro \u017eeljo po obnavljanju \u017eivljenja.
","event_date_start":"2026-11-11T23:00:00","event_date_end":"2027-01-17T22:59:59","title":"Ciril Jazbec: Po\u0161asti pomladi / Monsters of Spring ","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/ciril-jazbec-posasti-pomladi-monsters-spring","day":"","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: dr. Tina Jazbec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-lara-jeranko-marconi-predani-narcise","node_id":"8353","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Shell%20%232%2C%20detail.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
Liffe \u2013 Ljubljanski mednarodni filmski festival letos zaznamuje 37. izdajo. V Ljubljano \u017ee vrsto let prina\u0161a izbrane dose\u017eke svetovne kinematografije in nagrajence najvidnej\u0161ih festivalov (Cannes, Rotterdam, Berlin, Benetke itd.) ter obenem opozarja na najpomembnej\u0161e dose\u017eke doma\u010de kinematografije.
Cilj festivala je spodbujati in promovirati mlade in neuveljavljene, prete\u017eno evropske filmske ustvarjalce in jih pripeljati v dialog s slovenskim ob\u010dinstvom. Liffe podeli ve\u010d nagrad (vodomec za najbolj\u0161ega mladega avtorja; najbolj\u0161i kratki film; nagrada ob\u010dinstva; nagrada Fipresci \u2026). Vklju\u010devanje digitalnih novosti in izobra\u017eevalni programi za mlado ob\u010dinstvo so v zadnjih letih pomemben element festivala, katerega poslanstvo ostaja tudi izobra\u017eevanje razli\u010dnih starostnih skupin.
V Ljubljani Liffe gostuje na sedmih festivalskih prizori\u0161\u010dih (Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Slovenska kinoteka, Kino Be\u017eigrad, Kino \u0160i\u0161ka in dvorana AGRFT), z ostalimi lokacijami (Maribox Maribor, Anton Podbev\u0161ek Teater Novo mesto in Kino Union Celje) po vsej Sloveniji pa festival nagovarja in ostaja dostopen slovenskemu ob\u010dinstvu tudi izven metropole.
Leta 1992 je Mednarodno zdru\u017eenje filmskih producentov \u2013 FIAPF podelilo licenco Film Art Festu, ki se je 1996 preimenoval v Mednarodni filmski festival, 1998 pa v danes \u017ee uveljavljeni Liffe (Ljubljana International Film Festival). S to licenco je festival dobil potrditev, da izpolnjuje vse pogoje za uvrstitev na seznam uradnih svetovnih filmskih festivalov.
Festival \u017ee od samih za\u010detkov producira Cankarjev dom, kulturni in kongresni center Ljubljana, katerega program sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Festivalski sklopi
Perspektive, uraden tekmovalni sklop mladih re\u017eiserjev za nagrado vodomec Telekoma Slovenije.
Predpremiere, filmski vrhunci, odkupljeni za predvajanje po Sloveniji.
Kralji in kraljice, dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma.
Panorama svetovnega filma, festivalski favoriti s petih celin.
Ekstravaganca, t. i. polno\u010dni kino, prina\u0161a raznovrstne, drznej\u0161e in \u017ege\u010dkljive vsebine.
Kinobalon, samostojen sklop za gledalce od 5. do 14. leta; v sodelovanju s Kinodvorom.
Posve\u010deno, poklon pomembnemu sodobnemu avtorju ali avtorici.
Retrospektiva, Commedia all'italiana ali Italijani se smejijo (v sodelovanju s Slovensko kinoteko)
Jadranska mre\u017ea festivalov, skupni projekt osmih regionalnih festivalov.
Kino-integral
Evropa na kratko, tekmovalni program kratkega filma.
Spremljevalni program
Pogovori s festivalskimi gosti in filmskimi ustvarjalci
Okrogle mize in delavnice
Nagrade
Vodomec (Kingfisher), nagrada re\u017eiserju najbolj\u0161ega filma iz tekmovalnega sklopa Perspektive po izbiri mednarodne \u017eirije; podeljuje glavni pokrovitelj Telekom Slovenije, d.d.
Nagrada FIPRESCI, mednarodna \u017eirija svetovnega zdru\u017eenja filmskih kritikov in novinarjev
Nagrada za najbolj\u0161i kratki film
Nagrada mladinske \u017eirije Kinotrip, nominiranih pet filmov iz razli\u010dnih programskih sklopov
Nagrada Art kino mre\u017ee Slovenije, zdru\u017eenja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetni\u0161kega filma Slovenije
Nagrada ob\u010dinstva zmaj najbolje ocenjenemu filmu, ki \u0161e nima distribucijske licence za Slovenijo.
Festivalska prizori\u0161\u010da
Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Kino Be\u017eigrad, Slovenska kinoteka, dvorana AGRFT, Kino \u0160i\u0161ka, Maribox Maribor, Kino Union v Celju in Anton Podbev\u0161ek teater Novo mesto
Osrednje festivalsko sredi\u0161\u010de: Drugo preddverje Cankarjevega doma
Pokrovitelji
Glavni pokrovitelj: Telekom Slovenije, d.d.
Partner festivala: RTV SLO
S finan\u010dno podporo Evropske unije
Ustanovitelj in glavni sofinancer kulturno-umetni\u0161kega programa CD: Ministrstvo za kulturo
Partnerji festivala
Kinodvor
Slovenska kinoteka
Kino Be\u017eigrad
Univerza v Ljubljani Akademija za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo \u2013 AGRFT
Kino \u0160i\u0161ka
Anton Podbev\u0161ek Teater
Maribox Maribor
Kino Union Celje
Mre\u017ea festivalov Jadranske regije odpira prijave za program Cinefili, namenjen mladim ljubiteljem art filma iz Slovenije, Hrva\u0161ke, \u010crne gore, Bosne in Hercegovine Srbije ter Severne Makedonije.
Program zdru\u017euje gledalce, mlaj\u0161e od 30 let, ki \u017eelijo pridobiti svoje poznavanje sodobnega avtorskega filma skozi projekcije, predavanja in mojstrske razrede s filmskimi ustvarjalci in strokovnjaki iz regije. Ob gledanju filmov in prisostvovanju programu Industry bodo imeli obiskovalci prilo\u017enost spoznati nove smernice v art filmu, izmenjevati vtise z vrstniki iz sosednjih de\u017eel in razvijati kriti\u010dni pristop k filmski umetnosti.
Cilj programa Cinefili je spodbuditi mlade k rednemu gledanju filmov v kinih ter zgraditi novo generacijo ob\u010dinstva, ki prepoznava in ceni vrednosti art filma tako danes kot tudi v prihodnosti.
Prijave v bazo Cinefilov so odprte za vse zainteresirane mlade iz de\u017eel regije, prijaviti pa se je mogo\u010de z obrazcem. Rok za prijavo je 16. oktober.
Izbrani \u010dlani bodo dobili edinstveno prilo\u017enost za obisk leto\u0161nje izdaje Zagreb\u0161kega filmskega festivala s festivalsko akreditacijo, ki omogo\u010da brezpla\u010dno gledanje filmov, z obveznim prisostvovanjem na filmskem programu Mre\u017ea festivalov Jadranske regije. S prijavo v bazo Cinefilov se odpira mo\u017enost selekcije in drugih regionalnih festivalov.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Trajanje: predvidoma 120 minut
Perpetuum Jazzile se vra\u010da na koncertni oder z ve\u010derom svojih najve\u010djih uspe\u0161nic in skladb, ki so v ve\u010d kot dveh desetletjih postale za\u0161\u010ditni znak ene najbolj prepoznavnih slovenskih glasbenih zasedb doma in po svetu.
Na sporedu bodo najve\u010dji hiti iz njihovega bogatega repertoarja \u2013 od legendarnih vokalnih priredb, ki so osvojile milijone poslu\u0161alcev po vsem svetu, do skladb, brez katerih si danes koncerta Perpetuum Jazzile preprosto ne predstavljamo.
Ve\u010der bo \u0161e posebej edinstven zaradi dveh izjemnih gostov:Maja Keuc, ki je med najprepoznavnej\u0161imi slovenskimi vokalistkami, in Gregor Ravnik, ki je med najbolj cenjenimi vokali svoje generacije, se bosta zasedbi pridru\u017eila v posebnih glasbenih sodelovanjih, pripravljenih prav za ta koncert.
Ve\u010d deset glasov. Ena energija. Najve\u010dje uspe\u0161nice. In ve\u010der, ki bo pokazal, zakaj Perpetuum Jazzile \u017ee leta navdu\u0161uje ob\u010dinstvo na najve\u010djih odrih doma in v tujini.
","event_date_start":"2026-11-23T18:00:00","event_date_end":"2026-11-23T20:00:00","title":"Perpetuum Jazzile - Najve\u010dji hiti ","times":"19:00","url":"/kultura/prireditev-drugega-organizatorja/perpetuum-jazzile-najvecji-hiti","day":"Ponedeljek","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Od \u010diste intime do orkestrskih aran\u017emajev","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/glasba/izstekani-leopold-i","node_id":"8258","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Glasba","hall":"Linhartova dvorana","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/leopold_cover_2000x600.jpg","price":"25,00 | 30,00 EUR","full_description":"Trajanje: 120 min
Iz\u0161tekani, radijska oddaja Vala 202 in glasbena skupnost z ve\u010d kot tridesetletno zgodovino, nadaljujejo novo obliko koncertov in pogovorov, ki niso izvedeni v studiu, temve\u010d pred predanim ob\u010dinstvom, Val 202 pa jih prena\u0161a prek radijskih valov in spletnega videoprenosa. S protagonisti se pogovarja avtor in voditelj Jure Longyka, na zelo iz\u0161tekan, analogen na\u010din se lahko v pogovor vklju\u010di tudi ob\u010dinstvo.
Radgonski raper LEOPOLD I. bo v Iz\u0161tekanih na Valu 202 zasijal v treh razse\u017enostih. V minimalisti\u010dnem duetu s kitaristom Vidom Turico, z bendom Dr\u00fcgi in s Slovenskim mladinskim orkestrom. Med pesmimi, ki bodo zazvenele zelo druga\u010de, kot smo jih vajeni, bodo tudi manj znane in kak\u0161na povsem nova, Leopold je namre\u010d sredi priprav na izid novega albuma.
Leopold I. je eden najbolj priljudnih in v stali\u0161\u010dih najbolj jasnih raperjev pri nas. V resnici je veliko ve\u010d kot raper. Uvr\u0161\u010da se v \u010dastni niz avtorjev, ki dokazujejo, da je lahko nare\u010dje povsem enakovredno knji\u017enemu jeziku. Da ga po avtenti\u010dnosti pravzaprav presega, saj je nare\u010dje resni\u010dna materin\u0161\u010dina vsakogar od nas. Z dopadljivostjo in obenem ostro anga\u017eiranostjo se je v zadnjih petih letih dodobra usidral v na\u0161o kolektivno zavest. Prvencu \"Dobro j\u00fctro\" (2022) bo v naslednjih mesecih dodal novi album. S kratkim prispevkom je v Iz\u0161tekanih na Valu 202 nastopil \u017ee trikrat. Bil je gost pri \u0161tajerskem kolegu Hauptmanu. Letos je bil del karavane Iz\u0161tekanih, ki je zasedla glavni oder festivala Gora Rocka. Na pobudo Iz\u0161tekanih pa je nastala nepozabna \"Tista zakartana ura\", nadgradnja pesmi Vlada Kreslina ob njegovi sedemdesetletnici.
V celove\u010dernem iz\u0161tekanem nastopu se bo Leopold podal v tri zelo razli\u010dne zvo\u010dne krajine. \"Odkar izdajam glasbo, si \u017eelim biti del iz\u0161tekane zgodbe. Skladbe bomo popolnoma preoblekli,\" obljublja. Za \u010disti minimalizem ob akusti\u010dni kitari bo virtuozno poskrbel zvesti sodelavec, aran\u017eer, producent, basist in kitarist Vid Turica. V delu programa bo Leopolda spremljal njegov bend Dr\u00fcgi, k spremembam v aran\u017emajih bodo prispevali vsi \u010dlani. \"Ne bi rad izdal preve\u010d\u2026 zagotovo bomo imeli tudi nenavadna glasbila,\" se zasmeje.
Zajeten del programa pa bo izvedel ob spremljavi Slovenskega mladinskega orkestra. \"Od nekdaj si \u017eelim, da bi moja glasba dobila mo\u010d orkestra. Zveni res mogo\u010dno. Ko zasli\u0161im godala za seboj, se mi naje\u017ei ko\u017ea,\" pripoveduje. Konec avgusta so s SMO v Slovenski filharmoniji izvedli celove\u010derni koncert ob zaklju\u010dku Poletnega orkestrskega kampa. Aran\u017emaje je pripravil izvrstni Matija Kre\u010di\u010d. \"\u010crpal sem iz vseh razpolo\u017eljivih verzij pesmi, studijskih, \u017eivih... Orkester je druga\u010dna \u017eival, druga\u010de deluje kot bend ali studijska produkcija. Za orkester sem moral skladbe prevesti,\" poudarja. Dirigirala je umetni\u0161ka vodja SMO \u017diva Ploj Per\u0161uh. \"V teh sodelovanjih si \u017eelimo predvsem, da mladi klasi\u010dni glasbeniki spoznajo zanimive avtorje. Ne le glasbenike, tudi besedilopisce, producente, mojstre vseh \u017eanrov. Leopold I. me je navdu\u0161il, ne le z dialektom, temve\u010d s tem, kako subtilno, neizprosno, pa hkrati \u0161aljivo in satiri\u010dno z vsemi mo\u017enimi barvami slika dru\u017ebeno klimo,\" pripoveduje. \"Na odru se dogaja magija. Vsak v orkestru dobi svoj prostor, vsak je viden.\"
\"Ko sli\u0161im, kaj dela glasba v ozadju, dobim kurjo polt. V\u010dasih ob tem prav te\u017eko izrekam besede. Poseben izziv bo, da ostanem zbran, da me vzdu\u0161je ne zlomi,\" dodaja Leopold. \u017de dan po Iz\u0161tekanih na Valu 202 in v Cankarjevem domu bosta Leopold I. in Slovenski mladinski orkester krenila na obse\u017eno vseslovensko turnejo.
https://www.instagram.com/leopold_prvi
https://www.facebook.com/radgonskimajk
https://www.facebook.com/majki.di.majk
https://www.instagram.com/art_bsa
https://www.facebook.com/artbsa
https://smo.ngo
https://www.val202.si/izstekani
https://www.instagram.com/izstekani
https://www.facebook.com/izstekani
https://val202.rtvslo.si/clanki/izstekani
https://365.rtvslo.si/raziskuj?q=iz\u0161tekani
https://www.youtube.com/@Val2o2/playlists
https://sl.wikipedia.org/wiki/Iz\u0161tekani
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Projekt Po\u0161asti pomladi raziskuje starodavne pustne obi\u010daje severozahodne Slovenije, kjer so se ohranili eni najstarej\u0161ih ritualov preganjanja zime v Evropi. Fotograf Ciril Jazbec je projekt za\u010del na naro\u010dilo ameri\u0161ke revije National Geographic Magazine, a se je v zadnjih letih ve\u010dkrat vra\u010dal, saj ga je prevzela mo\u010d teh skupnostnih obredov. V vaseh pod Julijci se vsak februar nastopajo\u010di na\u0161emijo v stra\u0161ljive like, ki simbolizirajo razli\u010dne dru\u017ebene vloge ter s prizori pre\u017eenejo zimo in prikli\u010dejo pomlad. Serija dokumentira tako portrete likov kot intimne trenutke samega rituala, v katerih se protagonisti v\u017eivijo v svoje maske in znova obudijo skoraj pozabljene tradicije. Fotografije razkrivajo bizarno lepoto tega praznika, ki zdru\u017euje ljudsko domi\u0161ljijo, skupinsko pripadnost in prastaro \u017eeljo po obnavljanju \u017eivljenja.
","event_date_start":"2026-11-11T23:00:00","event_date_end":"2027-01-17T22:59:59","title":"Ciril Jazbec: Po\u0161asti pomladi / Monsters of Spring ","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/ciril-jazbec-posasti-pomladi-monsters-spring","day":"","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: dr. Tina Jazbec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-lara-jeranko-marconi-predani-narcise","node_id":"8353","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Shell%20%232%2C%20detail.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Dan ARIS 2026 bo v ospredje postavil klju\u010dne izzive in prilo\u017enosti razvoja slovenskega znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema v \u010dasu umetne inteligence.
Poseben del programa bo namenjen podelitvi priznanj Odli\u010dni v znanosti 2026 in predstavitvi izbranih raziskovalnih dose\u017ekov.
Dan ARIS 2026 je ume\u0161\u010den v program Meseca znanosti 2026, ki ga izvaja Ministrstvo za izobra\u017eevanje, znanost in mladino.
","event_date_start":"2026-11-24T08:00:00","event_date_end":"2026-11-24T14:30:00","title":"Dan ARIS 2026 ","times":"09:00","url":"/kultura/dan-aris-2026","day":"Torek","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Gosta: Jes\u00fas Carrasco, Nata\u0161a Kramberger","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/literatura-in-humanistika/literarni-dialogi-slovenija-spanija-2","node_id":"8422","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Literatura in humanistika","hall":"Dvorana Alme Karlin","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/hero_literarni_dialog_26.jpg","price":"Brezpla\u010dne vstopnice ","full_description":"Tokrat bosta gosta \u0161panski pisatelj Jes\u00fas Carrasco in slovenska pisateljica Nata\u0161a Kramberger. Dialog bo povezoval prevajalec Marc Casals.
Veleposlani\u0161tvo \u0160panije, Instituto Cervantes in Cankarjev dom napovedujejo Literarni dialog: Slovenija \u2013 \u0160panija.
Cilj dialogov je izmenjati ideje in spodbuditi razpravo ter prek knji\u017eevnosti bolje spoznati drug drugega in obe dr\u017eavi.
Dogodek bo simultano tolma\u010den v slovenski oziroma \u0161panski jezik.
Trajanje: 90 minut
Tokac, glas; Tadej Tom\u0161i\u010d, dirigent
Pevec, kitarist, avtor in producent Tomislav Jovanovi\u0107 - Tokac po koncu izjemne zgodbe skupine Dan D odpira novo poglavje svoje glasbene poti. Ustvarjalcu, ki se je podpisal pod vse pesmi in besedila ene najprepoznavnej\u0161ih slovenskih rockovskih skupin, se bo na odru pridru\u017eil Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Tadeja Tom\u0161i\u010da; za to prilo\u017enost bo pripravil tudi sve\u017ee orkestrske aran\u017emaje.
Edinstven glasbeni dogodek bo povezal preteklost, sedanjost in prihodnost enega najizvirnej\u0161ih slovenskih glasbenikov. Ve\u010der bo pre\u017eet s \u010dustvi, vrhunskim muziciranjem in skladbami, ki so zaznamovale generacije poslu\u0161alcev.
Big Band RTV Slovenija, ki je lani praznoval visok jubilej \u2013 80 let neprekinjenega delovanja, je ena najpomembnej\u0161ih institucij slovenske jazzovske in popularne glasbe. Skozi svojo zgodovino je odigral klju\u010dno vlogo pri razvoju in \u0161irjenju ljubezni do jazza po Sloveniji ter navdihoval generacije glasbenikov in poslu\u0161alcev. Njegova sposobnost prilagajanja razli\u010dnim glasbenim formatom \u2013 od radijskih in televizijskih produkcij do velikih koncertnih odrov \u2013 je orkester uveljavila kot pomembno in dinami\u010dno silo slovenskega kulturnega prostora.
Najve\u010dje uspe\u0161nice skupine Dan D bodo predstavljene v povsem novi zvo\u010dni podobi, koncertni ve\u010der pa bodo dopolnile tudi Tok\u010deve nove avtorske skladbe, ki napovedujejo njegovo samostojno ustvarjalno obdobje.
","event_date_start":"2026-11-24T18:30:00","event_date_end":"2026-11-24T20:00:00","title":"Tokac & Big Band RTV Slovenija","times":"19:30","url":"/kultura/glasba/tokac-big-band-rtv-slovenija","day":"Torek","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Pedago\u0161ki video o Cankarjevem domu in delavnica izdelovanja brkov \r\nZa vrtce in 1. triado osnovne \u0161ole \r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/brki-in-skodelica-kave","node_id":"5114","event_calendar":[{"value":"1"}],"category":"","hall":"","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Brki%20in%20skodelica%20kave.png","price":null,"full_description":"Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Projekt Po\u0161asti pomladi raziskuje starodavne pustne obi\u010daje severozahodne Slovenije, kjer so se ohranili eni najstarej\u0161ih ritualov preganjanja zime v Evropi. Fotograf Ciril Jazbec je projekt za\u010del na naro\u010dilo ameri\u0161ke revije National Geographic Magazine, a se je v zadnjih letih ve\u010dkrat vra\u010dal, saj ga je prevzela mo\u010d teh skupnostnih obredov. V vaseh pod Julijci se vsak februar nastopajo\u010di na\u0161emijo v stra\u0161ljive like, ki simbolizirajo razli\u010dne dru\u017ebene vloge ter s prizori pre\u017eenejo zimo in prikli\u010dejo pomlad. Serija dokumentira tako portrete likov kot intimne trenutke samega rituala, v katerih se protagonisti v\u017eivijo v svoje maske in znova obudijo skoraj pozabljene tradicije. Fotografije razkrivajo bizarno lepoto tega praznika, ki zdru\u017euje ljudsko domi\u0161ljijo, skupinsko pripadnost in prastaro \u017eeljo po obnavljanju \u017eivljenja.
","event_date_start":"2026-11-11T23:00:00","event_date_end":"2027-01-17T22:59:59","title":"Ciril Jazbec: Po\u0161asti pomladi / Monsters of Spring ","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/ciril-jazbec-posasti-pomladi-monsters-spring","day":"","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: dr. Tina Jazbec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-lara-jeranko-marconi-predani-narcise","node_id":"8353","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Shell%20%232%2C%20detail.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Trajanje: 105 minut
Ale\u0161 Juvancje pot za\u010del na doma\u010di \u0160kofljici \u2013 iz Slovenije je kolesaril skozi ves Balkan do gr\u0161kih Aten, kjer si je ogledal nogometno tekmo Lige prvakov. Dva dni zatem so ga na akropoli okradli.
Poletel je v Libanon in s tem malo kolesaril tudi po Aziji. Z letalom je prispel v Tunizijo in za\u010del kolesariti \u0161e po Afriki, tretji celini na poti, po kateri je potekal ve\u010dji del poti. Obiskal je znamenito Kartagino in najbolj severno to\u010dko Afrike.
V Maroku je nadaljeval pot skozi Saharo proti jugu in v Senegalu, v mestu Dakar, so mu ukradli mobitel. Ravno tam je dva dni pozneje pla\u010dal \u0161e kazen, ker je kolesaril po avtocesti. Kolesarsko pot je pred\u010dasno zaklju\u010dil v mestu Bissau, v dr\u017eavi Gvineja Bissau.
Skupaj je v \u0161tirih mesecih prekolesaril 7548 kilometrov in obiskal 14 dr\u017eav, vse skupaj v \u017eivljenju pa natanko 100.
","event_date_start":"2026-11-25T18:00:00","event_date_end":"2026-11-25T19:45:00","title":"Kolesarska odisejada od Slovenije do Gvineje Bissau","times":"19:00","url":"/kultura/prireditev-drugega-organizatorja/kolesarska-odisejada-od-slovenije-do-gvineje-bissau","day":"Sreda","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"V sodelovanju z Glasbeno mladino ljubljansko","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/glasba/bor-patrik-burjan-tolkala-tevz-kupljenik-oboa","node_id":"8250","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Glasba","hall":"Kosovelova dvorana","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/bor_patrik_burjan%20%281%29.jpg","price":"7,00 EUR","full_description":"Bor Patrik Burjan, tolkala
*
Tev\u017e Kupljenik, oboa
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Projekt Po\u0161asti pomladi raziskuje starodavne pustne obi\u010daje severozahodne Slovenije, kjer so se ohranili eni najstarej\u0161ih ritualov preganjanja zime v Evropi. Fotograf Ciril Jazbec je projekt za\u010del na naro\u010dilo ameri\u0161ke revije National Geographic Magazine, a se je v zadnjih letih ve\u010dkrat vra\u010dal, saj ga je prevzela mo\u010d teh skupnostnih obredov. V vaseh pod Julijci se vsak februar nastopajo\u010di na\u0161emijo v stra\u0161ljive like, ki simbolizirajo razli\u010dne dru\u017ebene vloge ter s prizori pre\u017eenejo zimo in prikli\u010dejo pomlad. Serija dokumentira tako portrete likov kot intimne trenutke samega rituala, v katerih se protagonisti v\u017eivijo v svoje maske in znova obudijo skoraj pozabljene tradicije. Fotografije razkrivajo bizarno lepoto tega praznika, ki zdru\u017euje ljudsko domi\u0161ljijo, skupinsko pripadnost in prastaro \u017eeljo po obnavljanju \u017eivljenja.
","event_date_start":"2026-11-11T23:00:00","event_date_end":"2027-01-17T22:59:59","title":"Ciril Jazbec: Po\u0161asti pomladi / Monsters of Spring ","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/ciril-jazbec-posasti-pomladi-monsters-spring","day":"","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: dr. Tina Jazbec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-lara-jeranko-marconi-predani-narcise","node_id":"8353","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Shell%20%232%2C%20detail.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
V treh pogovorih z leto\u0161njimi prejemniki \u0161tipendij Igorja Zabela bodo udele\u017eenci obravnavali tako izku\u0161nje razseljenosti, pregnanstva oziroma prisilne in profesionalne mobilnosti kot tudi izzive dela v in onkraj institucionalnih struktur med politi\u010dno in gospodarsko nestabilnostjo. Govorili bodo o preobrazbi in institucionalizaciji umetni\u0161kih praks v obdobjih tranzicije, o temah obrobja in dolgoro\u010dnih dru\u017ebenih posledicah vojne ter odzivih kulturnih delavcev nanje. Ob povezovanju izku\u0161enj in gledi\u0161\u010d iz postsocialisti\u010dnih in postkolonialnih kontekstov bodo premi\u0161ljali, kako se \u2013 sredi spreminjajo\u010dih se politi\u010dnih realnosti in regionalnih geografij \u2013 kulturne infrastrukture vzdr\u017eujejo, znova zami\u0161ljajo ali znova gradijo.
Tanja Arcimovi\u010d je raziskovalka in umetnostna piska iz Minska, trenutno pa postdoktorska raziskovalka v Nem\u010diji. Deluje na podro\u010dju umetnostne zgodovine, gledali\u0161kih \u0161tudij, sociologije in kuratorske prakse ter raziskuje belorusko neodvisno umetnost med politi\u010dnimi tranzicijami in pregoni.
Octavian Esanu je kurator, umetnostni pisec ter izredni profesor in vodja galerij na Ameri\u0161ki univerzi v Bejrutu. Raziskuje umetnostne infrastrukture in dedi\u0161\u010dine postsocialisti\u010dne vzhodne Evrope in postkolonialnega Bli\u017enjega vzhoda ter institucionalizacijo umetni\u0161ke prakse med politi\u010dnimi in gospodarskimi tranzicijami v omenjenih regijah.
Aljona Karavaj je kuratorka in umetnostna piska ter soustanoviteljica in vodja Asortimentna kimnata v ukrajinskem Ivano-Frankivsku. Trenutno deluje v Kijevu, kjer obravnava teme obrobja, odsotnosti ter vitalnosti in smrti. Vodi \u0160olo smrti, samoorganizirano pobudo, ki preu\u010duje kulturo \u017ealovanja skozi performativne in sodelovalne prakse.
Jakub Gawkowski je umetnostni zgodovinar in glavni kustos Muzeja umetnosti v Lod\u017eu, kjer je nedavno sokuriral novo stalno razstavo muzejske zbirke umetnosti 20. in 21. stoletja. Letos je sokuriral bienale Matter of Art, ki je potekal v Pragi in Pardubicah, trenutno pa je doktorski kandidat iz primerjalne zgodovine na Srednjeevropski univerzi na Dunaju.
Vasif Kortun je kurator, umetnostni pisec in pedagog, ki \u017eivi v Ayval\u0131ku v Tur\u010diji. Je ustanovni direktor raziskav in programa v istanbulskem SALT. Od \u0161tevilnih razstav, ki jih je (so)kuriral, velja omeniti vsaj Bienale v Tajpeju (z Manrayem Hsujem, 2008) in 9. istanbulski bienale (s Charlesom Eschejem, 2005).
Pia Brezav\u0161\u010dek je filozofinja in umetnostna zgodovinarka, trenutno programska sovodja Mesta \u017eensk, dru\u0161tva, ki od leta 1995 v Ljubljani organizira istoimenski letni festival. V obdobju 2019\u201325 je bila odgovorna urednica revije za sodobne scenske umetnosti Maska, \u0161e vedno pa opravlja funkcijo glavne urednice knji\u017ene zalo\u017ebe Maska. Njena podro\u010dja zanimanja so feminizem in sodobne filozofije telesa.
Dogodek, ki bo potekal v angle\u0161kem jeziku, je del programa nagrade Igorja Zabela 2026. Organizatorji dogodka: Dru\u0161tvo Igor Zabel za kulturo in teorijo, Cankarjev dom in ERSTE sklad
Nagrada je pobuda ERSTE sklada z Dunaja, ki jo od leta 2008 bienalno podeljuje z Dru\u0161tvom Igor Zabel za kulturo in teorijo za izjemne dose\u017eke s podro\u010dja vizualne umetnosti srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope.
Po razstavi Kozmos Kosovel bo v \u010detrtek, 5. novembra, ob 18. uri, vodil Miha Colner.
Osredoto\u010dil se bo na duh \u010dasa prve polovice dvajsetih let 20. stoletja v Jugoslaviji in Italiji, kjer je Kosovel takrat \u017eivel in aktivno deloval. Pod drobnogledom bodo temeljne spremembe v dru\u017ebenopoliti\u010dnem, gospodarskem in kulturnem \u017eivljenju, ki so se dogajale po koncu prve svetovne vojne, pa tudi nove oblike vizualne kulture in vizualne umetnosti tega prostora in \u010dasa. Skozi prizmo Sre\u010dka Kosovela bodo izpostavljene nove avantgardne in subverzivne umetni\u0161ke prakse, ki so se v tem \u010dasu veliko pojavljale v vsej Evropi in tudi globoko zaznamovale Kosovelovo delovanje.
Miha Colner (1978) je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos v Galeriji Bo\u017eidar Jakac \u2013 Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki, prav tako pa je
dejaven kot predavatelj in publicist na podro\u010djih vizualne umetnosti, vizualne kulture in \u0161ir\u0161ega polja dru\u017ebenih ved. \u017divi in deluje v Ljubljani in Kostanjevici na Krki.
***
Stopite v svet Sre\u010dka Kosovela skozi zgodbe, ki jih morda \u0161e ne poznate. Na rednih javnih vodenjih vsak \u010detrtek ob 18. uri boste v dru\u017ebi na\u0161ih vodnikov odkrivali presenetljive razse\u017enosti njegovega ustvarjanja in razmi\u0161ljanja.
Razstava Kozmos Kosovel ni le prostor sre\u010devanja z \u017eivljenjem in delom Sre\u010dka Kosovela, temve\u010d tudi \u017eivahno sti\u010di\u0161\u010de idej, pogovorov in novih interpretacij njegove izjemne ustvarjalne zapu\u0161\u010dine. Spremljevalni program obiskovalcem vseh generacij omogo\u010da, da na razli\u010dne na\u010dine vstopijo v pesnikov svet, ki je s svojo vizijo presegal \u010das in prostor.
Zaradi omejenega \u0161tevila mest so prijave na vodenje obvezne.
Vljudno prosimo, da po\u0161ljete prijavo na e-naslov prijave@cd-cc.si najpozneje do 14. ure na dan dogodka.
Udele\u017eba na vodenju je mo\u017ena le s potrjeno prijavo, ki jo boste prejeli po e-po\u0161ti.
Vstopnina:
Cena vstopnice: 8, 6* EUR (* za mlaj\u0161e od 25 in starej\u0161e od 65 let in upokojence)
BREZ dopla\u010dila za vodenje
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Projekt Po\u0161asti pomladi raziskuje starodavne pustne obi\u010daje severozahodne Slovenije, kjer so se ohranili eni najstarej\u0161ih ritualov preganjanja zime v Evropi. Fotograf Ciril Jazbec je projekt za\u010del na naro\u010dilo ameri\u0161ke revije National Geographic Magazine, a se je v zadnjih letih ve\u010dkrat vra\u010dal, saj ga je prevzela mo\u010d teh skupnostnih obredov. V vaseh pod Julijci se vsak februar nastopajo\u010di na\u0161emijo v stra\u0161ljive like, ki simbolizirajo razli\u010dne dru\u017ebene vloge ter s prizori pre\u017eenejo zimo in prikli\u010dejo pomlad. Serija dokumentira tako portrete likov kot intimne trenutke samega rituala, v katerih se protagonisti v\u017eivijo v svoje maske in znova obudijo skoraj pozabljene tradicije. Fotografije razkrivajo bizarno lepoto tega praznika, ki zdru\u017euje ljudsko domi\u0161ljijo, skupinsko pripadnost in prastaro \u017eeljo po obnavljanju \u017eivljenja.
","event_date_start":"2026-11-11T23:00:00","event_date_end":"2027-01-17T22:59:59","title":"Ciril Jazbec: Po\u0161asti pomladi / Monsters of Spring ","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/ciril-jazbec-posasti-pomladi-monsters-spring","day":"","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: dr. Tina Jazbec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-lara-jeranko-marconi-predani-narcise","node_id":"8353","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Shell%20%232%2C%20detail.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Trajanje: predvidoma 1 uro in 45 minut z odmorom
Orkester Slovenske filharmonije
Solist:Ivan Skanavi, violon\u010delo
Program:
Gabriel Faur\u00e9,Pavana v fis-molu, op. 50
Henri Dutilleux, Tout un monde lointain ... | Povsem oddaljen svet ..., koncert za violon\u010delo in orkester
Claude Debussy, Podobe za orkester, L. 122
Ob misli na francosko glasbo si vse preve\u010dkrat predstavljamo le stereotipno zvo\u010dnost impresionizma, a vendar umetnine francoskih skladateljev od baroka do sodobnosti ne odslikavajo zgolj raznovrstnega bogastva barv, pa\u010d pa tudi \u0161iroko paleto upodabljanja ne\u0161tetih odtenkov razpolo\u017eenj, ritmi\u010dnih raznolikosti in mojstrstva kompozicijske gradnje, ki jih bomo lahko tokrat ob\u010dudovali v izbranih delih Faur\u00e9ja, Dutilleuxa in Debussyja.
Plesni esej id:ENTITETA skozi osebno perspektivo branja esejev iz zbirke O \u017eenskah Susan Sontag raziskuje, kako vsakdanja izku\u0161nja nenehno oblikuje in disciplinira na\u0161e telo in identiteto. Telo flamenka deluje kot medij in oja\u010devalec, skozi katerega se pretakata glas in zvok, kar plesnemu telesu podeljuje status sli\u0161nega \u2013 telesa z lastnim glasom, ki se upira zamolku, ta pa je tu zato, da je sli\u0161an. S prepletom osebne izku\u0161nje in vklju\u010ditvijo pri\u010danja (\u017eenskih) glasov brez teles, ki s svojo zvo\u010dno prisotnostjo dodatno razpirajo prostor za razmislek o iskanju avtonomije znotraj sodobnih dru\u017ebenih okvirov, esej i\u0161\u010de sti\u010di\u0161\u010da med vertikalnim plastenjem dru\u017ebenih vlog in horizontalnim procesom minevanja \u010dasa ter ju tako spaja v kri\u017e, ki ga vsak:a nosi sam:a.
","event_date_start":"2026-11-26T19:00:00","event_date_end":"2026-11-26T21:00:00","title":"Ana Pandur: id:ENTITETA","times":"20:00","url":"/kultura/gledalisce-in-ples/ana-pandur-identiteta","day":"\u010detrtek","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"}],"day":"\u010detrtek"},"27":{"event":[{"description":"Dirigent: Valentin Urjupin ","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/glasba/sms-3-podobe","node_id":"8101","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Glasba","hall":"Gallusova dvorana","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/SMS3ValentinUrjupin_DaniilRabovsky.jpg","price":"9,00 | 21,00 | 34,00 | 42,00 EUR","full_description":"Trajanje: predvidoma 1 uro in 45 minut z odmorom
Orkester Slovenske filharmonije
Solist:Ivan Skanavi, violon\u010delo
Program:
Gabriel Faur\u00e9,Pavana v fis-molu, op. 50
Henri Dutilleux, Tout un monde lointain ... | Povsem oddaljen svet ..., koncert za violon\u010delo in orkester
Claude Debussy, Podobe za orkester, L. 122
Ob misli na francosko glasbo si vse preve\u010dkrat predstavljamo le stereotipno zvo\u010dnost impresionizma, a vendar umetnine francoskih skladateljev od baroka do sodobnosti ne odslikavajo zgolj raznovrstnega bogastva barv, pa\u010d pa tudi \u0161iroko paleto upodabljanja ne\u0161tetih odtenkov razpolo\u017eenj, ritmi\u010dnih raznolikosti in mojstrstva kompozicijske gradnje, ki jih bomo lahko tokrat ob\u010dudovali v izbranih delih Faur\u00e9ja, Dutilleuxa in Debussyja.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Projekt Po\u0161asti pomladi raziskuje starodavne pustne obi\u010daje severozahodne Slovenije, kjer so se ohranili eni najstarej\u0161ih ritualov preganjanja zime v Evropi. Fotograf Ciril Jazbec je projekt za\u010del na naro\u010dilo ameri\u0161ke revije National Geographic Magazine, a se je v zadnjih letih ve\u010dkrat vra\u010dal, saj ga je prevzela mo\u010d teh skupnostnih obredov. V vaseh pod Julijci se vsak februar nastopajo\u010di na\u0161emijo v stra\u0161ljive like, ki simbolizirajo razli\u010dne dru\u017ebene vloge ter s prizori pre\u017eenejo zimo in prikli\u010dejo pomlad. Serija dokumentira tako portrete likov kot intimne trenutke samega rituala, v katerih se protagonisti v\u017eivijo v svoje maske in znova obudijo skoraj pozabljene tradicije. Fotografije razkrivajo bizarno lepoto tega praznika, ki zdru\u017euje ljudsko domi\u0161ljijo, skupinsko pripadnost in prastaro \u017eeljo po obnavljanju \u017eivljenja.
","event_date_start":"2026-11-11T23:00:00","event_date_end":"2027-01-17T22:59:59","title":"Ciril Jazbec: Po\u0161asti pomladi / Monsters of Spring ","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/ciril-jazbec-posasti-pomladi-monsters-spring","day":"","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: dr. Tina Jazbec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-lara-jeranko-marconi-predani-narcise","node_id":"8353","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Shell%20%232%2C%20detail.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Plesni esej id:ENTITETA skozi osebno perspektivo branja esejev iz zbirke O \u017eenskah Susan Sontag raziskuje, kako vsakdanja izku\u0161nja nenehno oblikuje in disciplinira na\u0161e telo in identiteto. Telo flamenka deluje kot medij in oja\u010devalec, skozi katerega se pretakata glas in zvok, kar plesnemu telesu podeljuje status sli\u0161nega \u2013 telesa z lastnim glasom, ki se upira zamolku, ta pa je tu zato, da je sli\u0161an. S prepletom osebne izku\u0161nje in vklju\u010ditvijo pri\u010danja (\u017eenskih) glasov brez teles, ki s svojo zvo\u010dno prisotnostjo dodatno razpirajo prostor za razmislek o iskanju avtonomije znotraj sodobnih dru\u017ebenih okvirov, esej i\u0161\u010de sti\u010di\u0161\u010da med vertikalnim plastenjem dru\u017ebenih vlog in horizontalnim procesom minevanja \u010dasa ter ju tako spaja v kri\u017e, ki ga vsak:a nosi sam:a.
","event_date_start":"2026-11-26T19:00:00","event_date_end":"2026-11-26T21:00:00","title":"Ana Pandur: id:ENTITETA","times":"20:00","url":"/kultura/gledalisce-in-ples/ana-pandur-identiteta","day":"Petek","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"}],"day":"Petek"},"28":{"event":[{"description":"Plesni esej","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/gledalisce-in-ples/ana-pandur-identiteta","node_id":"8194","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Gledali\u0161\u010de in ples","hall":"Dvorana Du\u0161e Po\u010dkaj","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/rgb_lez%CC%8Cec%CC%8Ce.jpg","price":"16,00 EUR","full_description":"Plesni esej id:ENTITETA skozi osebno perspektivo branja esejev iz zbirke O \u017eenskah Susan Sontag raziskuje, kako vsakdanja izku\u0161nja nenehno oblikuje in disciplinira na\u0161e telo in identiteto. Telo flamenka deluje kot medij in oja\u010devalec, skozi katerega se pretakata glas in zvok, kar plesnemu telesu podeljuje status sli\u0161nega \u2013 telesa z lastnim glasom, ki se upira zamolku, ta pa je tu zato, da je sli\u0161an. S prepletom osebne izku\u0161nje in vklju\u010ditvijo pri\u010danja (\u017eenskih) glasov brez teles, ki s svojo zvo\u010dno prisotnostjo dodatno razpirajo prostor za razmislek o iskanju avtonomije znotraj sodobnih dru\u017ebenih okvirov, esej i\u0161\u010de sti\u010di\u0161\u010da med vertikalnim plastenjem dru\u017ebenih vlog in horizontalnim procesom minevanja \u010dasa ter ju tako spaja v kri\u017e, ki ga vsak:a nosi sam:a.
","event_date_start":"2026-11-26T19:00:00","event_date_end":"2026-11-26T21:00:00","title":"Ana Pandur: id:ENTITETA","times":"20:00","url":"/kultura/gledalisce-in-ples/ana-pandur-identiteta","day":"Sobota","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Pedago\u0161ki video o Cankarjevem domu in delavnica izdelovanja brkov \r\nZa vrtce in 1. triado osnovne \u0161ole \r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/brki-in-skodelica-kave","node_id":"5114","event_calendar":[{"value":"1"}],"category":"","hall":"","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Brki%20in%20skodelica%20kave.png","price":null,"full_description":"Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Projekt Po\u0161asti pomladi raziskuje starodavne pustne obi\u010daje severozahodne Slovenije, kjer so se ohranili eni najstarej\u0161ih ritualov preganjanja zime v Evropi. Fotograf Ciril Jazbec je projekt za\u010del na naro\u010dilo ameri\u0161ke revije National Geographic Magazine, a se je v zadnjih letih ve\u010dkrat vra\u010dal, saj ga je prevzela mo\u010d teh skupnostnih obredov. V vaseh pod Julijci se vsak februar nastopajo\u010di na\u0161emijo v stra\u0161ljive like, ki simbolizirajo razli\u010dne dru\u017ebene vloge ter s prizori pre\u017eenejo zimo in prikli\u010dejo pomlad. Serija dokumentira tako portrete likov kot intimne trenutke samega rituala, v katerih se protagonisti v\u017eivijo v svoje maske in znova obudijo skoraj pozabljene tradicije. Fotografije razkrivajo bizarno lepoto tega praznika, ki zdru\u017euje ljudsko domi\u0161ljijo, skupinsko pripadnost in prastaro \u017eeljo po obnavljanju \u017eivljenja.
","event_date_start":"2026-11-11T23:00:00","event_date_end":"2027-01-17T22:59:59","title":"Ciril Jazbec: Po\u0161asti pomladi / Monsters of Spring ","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/ciril-jazbec-posasti-pomladi-monsters-spring","day":"","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: dr. Tina Jazbec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-lara-jeranko-marconi-predani-narcise","node_id":"8353","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Shell%20%232%2C%20detail.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Leto\u0161nji Gala koncert z uprizoritvijo avtorskega muzikala Mir in dobro bo poklon velikemu svetniku sv. Fran\u010di\u0161ku Asi\u0161kemu ob njegovi 800-letnici smrti.
Hkrati pa je vabilo vsakemu \u010dloveku, da se za trenutek ustavi, prisluhne in odkrije, zakaj Fran\u010di\u0161kovo sporo\u010dilo tudi po osmih stoletjih ni izgubilo svoje mo\u010di, ter tudi sam naredi kak konkreten korak za lep\u0161i in bolj\u0161i svet.
","event_date_start":"2026-11-29T14:00:00","event_date_end":"2026-11-29T15:30:00","title":"32. Gala koncert Radia Ognji\u0161\u010de: Mir in dobro","times":"15:00","url":"/kultura/prireditev-drugega-organizatorja/32-gala-koncert-radia-ognjisce-mir-in-dobro","day":"Nedelja","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Prireja: Radio Ognji\u0161\u010de\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/prireditev-drugega-organizatorja/32-gala-koncert-radia-ognjisce-mir-in-dobro","node_id":"5400","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Prireditev drugega organizatorja","hall":"Gallusova dvorana","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/gala_2026_CD_2000x600.png","price":"15,00 | 17,00 | 20,00 | 25,00 | 30,00 EUR","full_description":"Leto\u0161nji Gala koncert z uprizoritvijo avtorskega muzikala Mir in dobro bo poklon velikemu svetniku sv. Fran\u010di\u0161ku Asi\u0161kemu ob njegovi 800-letnici smrti.
Hkrati pa je vabilo vsakemu \u010dloveku, da se za trenutek ustavi, prisluhne in odkrije, zakaj Fran\u010di\u0161kovo sporo\u010dilo tudi po osmih stoletjih ni izgubilo svoje mo\u010di, ter tudi sam naredi kak konkreten korak za lep\u0161i in bolj\u0161i svet.
","event_date_start":"2026-11-29T14:00:00","event_date_end":"2026-11-29T15:30:00","title":"32. Gala koncert Radia Ognji\u0161\u010de: Mir in dobro","times":"19:00","url":"/kultura/prireditev-drugega-organizatorja/32-gala-koncert-radia-ognjisce-mir-in-dobro","day":"Nedelja","multiple_day":false,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Koreografija: Moritz Ostruschnjak","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/gledalisce-in-ples/moritz-ostruschnjak-non-ultras","node_id":"8195","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Gledali\u0161\u010de in ples","hall":"Linhartova dvorana","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/6_non%2Bultras%20von%20Franziska%20Strauss.jpg","price":"23,00 | 27,00 EUR","full_description":"Trajanje: 1 ura in 15 minut
Non+Ultras je plesna predstava nem\u0161kega koreografa Moritza Ostruschnjaka, ki skozi energi\u010den spoj sodobnega plesa, urbanih plesnih praks, videa in glasbe raziskuje mehanizme mno\u017ei\u010dne pripadnosti, fanatizma ter politi\u010dnega protesta. Na odru se znajdejo stotine navija\u0161kih \u0161alov, stadion pa postane metafora sodobne dru\u017ebe, v kateri se prepletajo \u0161port, politika, dru\u017ebena omre\u017eja in kultura spektakla.
Predstava izhaja iz vizualnega in \u010dustvenega sveta nogometnih navija\u010dev, vendar prese\u017ee okvir \u0161porta. Osem plesalcev v vsakdanjih obla\u010dilih ustvarja visoko intenzivne skupinske prizore, ki spominjajo na navija\u0161ke koreografije, protestne shode ali mno\u017ei\u010dne rituale. Gibanje se nenehno giblje med kolektivno evforijo in individualno izgubo identitete, med ob\u010dutkom pripadnosti in nevarnostjo slepega sledenja skupini.
Ostruschnjak uporablja logiko dru\u017ebenih omre\u017eij: hitre menjave podob, zvoka in pomenov ustvarjajo tok informacij, v katerem se sre\u010dujejo nogometni navija\u010di, politi\u010dni protestniki, popkulturni idoli in medijski spektakli. Na odru se prepletajo stadionski napevi, videoposnetki tekem, prizori nemirov in mno\u017ei\u010dnih zborovanj, kar razkriva podobnosti med razli\u010dnimi oblikami kolektivne identifikacije.
Osrednji simbol predstave je navija\u0161ki \u0161al, ki se v rokah plesalcev nenehno preobra\u017ea: postane zastava, maska, oro\u017eje, povezovalni element ali znak pripadnosti. S tem predstava odpira vpra\u0161anja, zakaj ljudje i\u0161\u010dejo skupnost, kako nastajajo mno\u017ei\u010dna gibanja in kako se navdu\u0161enje lahko spremeni v politi\u010dno ali ideolo\u0161ko silo.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
Projekt Po\u0161asti pomladi raziskuje starodavne pustne obi\u010daje severozahodne Slovenije, kjer so se ohranili eni najstarej\u0161ih ritualov preganjanja zime v Evropi. Fotograf Ciril Jazbec je projekt za\u010del na naro\u010dilo ameri\u0161ke revije National Geographic Magazine, a se je v zadnjih letih ve\u010dkrat vra\u010dal, saj ga je prevzela mo\u010d teh skupnostnih obredov. V vaseh pod Julijci se vsak februar nastopajo\u010di na\u0161emijo v stra\u0161ljive like, ki simbolizirajo razli\u010dne dru\u017ebene vloge ter s prizori pre\u017eenejo zimo in prikli\u010dejo pomlad. Serija dokumentira tako portrete likov kot intimne trenutke samega rituala, v katerih se protagonisti v\u017eivijo v svoje maske in znova obudijo skoraj pozabljene tradicije. Fotografije razkrivajo bizarno lepoto tega praznika, ki zdru\u017euje ljudsko domi\u0161ljijo, skupinsko pripadnost in prastaro \u017eeljo po obnavljanju \u017eivljenja.
","event_date_start":"2026-11-11T23:00:00","event_date_end":"2027-01-17T22:59:59","title":"Ciril Jazbec: Po\u0161asti pomladi / Monsters of Spring ","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/ciril-jazbec-posasti-pomladi-monsters-spring","day":"","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"},{"description":"Cikel predstavitev Slovenskega dru\u0161tva likovnih kritikov\r\nIzbor: dr. Tina Jazbec\r\nKuratorica cikla: dr. Majda Bo\u017eeglav Japelj\r\n","full_url":"https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/likovni-kritiki-izbirajo-lara-jeranko-marconi-predani-narcise","node_id":"8353","event_calendar":[{"value":"0"}],"category":"Razstave","hall":"Galerija Europlakat (Prvo preddverje)","image_desktop":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/Shell%20%232%2C%20detail.jpg","price":"Prost vstop","full_description":"Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Kulturni duhec je uglajen, prijazen in razgledan, Domi\u0161ljija pa radovedna, neugnana in posko\u010dna, in tak\u0161na je tudi predstavitev Cankarjevega doma.
V kratkem videu Kulturni duhec in Domi\u0161ljija otroke vodita po Cankarjevem domu; najprej se posvetita njegovemu nastanku, razlo\u017eita, kaj je kultura, predstavita vrste prireditev, ki jih je v Cankarjevem domu mogo\u010de obiskati, ter na koncu izvedeta delavnico izdelovanja brkov \u2013 tak\u0161nih, kot jih imata Ivan Cankar in Kulturni duhec.
Po ogledu filma priporo\u010damo tudi, da si preberete pravljico Kulturni duhec in Domi\u0161ljija najdeta dom >>
\u00bbMoje \u017eivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.\u00ab
Misel, ki jo je Sre\u010dko Kosovel zapisal v eno svojih zabele\u017ek, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kra\u0161ki, sodoben, evropski in brez\u010dasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko \u017eivljenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del \u0161ir\u0161ega slovenskega in evropskega prostora.
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v \u0161ir\u0161i evropski umetni\u0161ki in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knji\u017ene in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega \u010dasa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja \u2013 slike, risbe in kola\u017ei Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetni\u0161ke tokove, skozi katere je do\u017eivljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temve\u010d kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soo\u010dal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmi\u010dnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brez\u010dasnosti in ve\u010dnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na \u0161tiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in ve\u010dno.
\u00bbSmrt mi ne more ni\u010desar vzeti. Absolutno ni\u010desar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. \u010ce jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade ni\u010d. Najmanj ideje. \u010ce jih je \u017eivljenje rodilo, jih je rodilo za \u017eivljenje, ne pa za smrt.\u00ab (Sre\u010dko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v \u017eivljenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapu\u0161\u010dino: ve\u010d kot tiso\u010d pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in \u0161tevilne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna \u2013 veliko je bral, \u0161tudiral, razmi\u0161ljal in pisal ter ves \u010das preizku\u0161al nove na\u010dine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko \u0161tevilnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvo\u010dnih tu\u0161ev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in \u0161e ve\u010d.
Pogledali boste v svet, iz katerega je \u010drpal svoje ideje \u2013 od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal ve\u010dkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetni\u0161ke prakse pogosto ukvarjale z vpra\u0161anji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radovi\u0107, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust \u010cernigoj, Ivan \u010cargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega \u010dasa kateri umetni\u0161kih del bomo lahko ob\u010dudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetni\u0161ke in intelektualne vplive. Med njimi so Pre\u0161eren, Cankar, Murn, \u017dupan\u010di\u010d, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno do\u017eivetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko za\u010dutimo njegovo ustvarjalno energijo in na\u010din razmi\u0161ljanja. Kosovel je zapisal, da \u00bb\u010drke rastejo v prostor\u00ab \u2013 in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo za\u010del osvobajati klasi\u010dnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivisti\u010dne poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temve\u010d kot mlad \u010dlovek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
\u00bbNisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.\u00ab
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo ve\u010d kot 20 institucij - doma\u010dih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter \u0161tevilni strokovnjaki in ustvarjalci s podro\u010dja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz dana\u0161njega \u010dasa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili \u0161tudenti \u0161tudenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani \u2013 Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izku\u0161njo, ki presega klasi\u010den obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, razli\u010dnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija \u2013 prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v sredi\u0161\u010du, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove na\u010dine do\u017eivljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali na\u0161 \u010das \u2013 v svoji rahlo\u010dutnosti je bil vedno brez\u010dasen, le pripravljeni moramo biti sli\u0161ati njegove odjeke v vetru, kra\u0161kem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.
Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. \u0160tudij slikarstva je kon\u010dala na bene\u0161ki likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehni\u010dno izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter ve\u010dplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in \u017eivalske motive v \u010daroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prej\u0161njih delih se je posve\u010dala predvsem izrezanki v papirju, v novej\u0161em obdobju pa je vklju\u010dila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega \u017eivljenja ter risbo.
Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa \u0160koljke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026).
\u0160koljke je serija manj\u0161ih, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric \u017eivali, naravnih \u0161koljk in izrezank iz aluminija. Razli\u010dni materiali so nosilci razli\u010dnih ravni pripovedi. S \u0161koljkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odra\u017ea preplet osebnih \u010dustev, hrepenenj ter dru\u017ebenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo na\u0161e bivanje.
Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nana\u0161a na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika \u2013 narcisa kot tudi spomladansko cvetlico \u2013 narciso. V tej seriji smo pri\u010de skupini antropomorfiziranih \u017eivali, volkov, ki se v tropu predajajo nekak\u0161nim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno ob\u010dutenje na podobah. Krvavo rde\u010da obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resni\u010dnega dogajanja na sliki nosi klju\u010dni del sporo\u010dila.
Umetnica v svojih delih zdru\u017euje domi\u0161ljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nana\u0161a na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pri\u010dakovanji dru\u017ebe.
Projekt Po\u0161asti pomladi raziskuje starodavne pustne obi\u010daje severozahodne Slovenije, kjer so se ohranili eni najstarej\u0161ih ritualov preganjanja zime v Evropi. Fotograf Ciril Jazbec je projekt za\u010del na naro\u010dilo ameri\u0161ke revije National Geographic Magazine, a se je v zadnjih letih ve\u010dkrat vra\u010dal, saj ga je prevzela mo\u010d teh skupnostnih obredov. V vaseh pod Julijci se vsak februar nastopajo\u010di na\u0161emijo v stra\u0161ljive like, ki simbolizirajo razli\u010dne dru\u017ebene vloge ter s prizori pre\u017eenejo zimo in prikli\u010dejo pomlad. Serija dokumentira tako portrete likov kot intimne trenutke samega rituala, v katerih se protagonisti v\u017eivijo v svoje maske in znova obudijo skoraj pozabljene tradicije. Fotografije razkrivajo bizarno lepoto tega praznika, ki zdru\u017euje ljudsko domi\u0161ljijo, skupinsko pripadnost in prastaro \u017eeljo po obnavljanju \u017eivljenja.
","event_date_start":"2026-11-11T23:00:00","event_date_end":"2027-01-17T22:59:59","title":"Ciril Jazbec: Po\u0161asti pomladi / Monsters of Spring ","times":"23:59","url":"/kultura/razstave/ciril-jazbec-posasti-pomladi-monsters-spring","day":"","multiple_day":true,"image_mobile":"https://www.cd-cc.si/sites/default/files/images/hero/mobile%20hero%20cd_w.jpg"}],"day":""}},"settings":{"today":"01-11-2026","next":"02-11-2026","previous":"31-10-2026","next_month":"01-12-2026","previous_month":"01-10-2026","date":"nedelja, 1. november","month":"november","weeks":[{"start":1,"end":7,"active":1},{"start":8,"end":14,"active":0},{"start":15,"end":21,"active":0},{"start":22,"end":28,"active":0},{"start":29,"end":30,"active":0}],"navigation":"1-78-1415-2122-2829-30","tiles":"30"}}