Cvetka Hojnik

Temna stran meseca

Mag. Cvetka Hojnik na tokratni razstavi v Cankarjevem domu predstavlja najnovejši simbolno strukturalistični ciklus Temna stran meseca ali The Dark Side of the Moon, prvenstveno posvečen nekemu dogodku, točneje 50. obletnici prvega človekovega pristanka na Luni, ki tematsko ustreza njeni trenutni slogovni in koloristični usmeritvi. Gotovo pomeni Cvetka Hojnik na izjemno pestrem slovenskem umetniškem prizorišču svojevrstno zanimivost, saj izkušnje iz tekstilnega oblikovanja specifično združuje s klasičnim likovnim ustvarjanjem, pri čemer raziskuje vsakič drugačne tehnike in materiale, s katerimi dosega samosvoje, asociativno abstraktno in koloristično ekspresivno, četudi po večini nekromatično učinkovanje likovne celote z bogato simbolično pripovednostjo v prevladujoče geometrijsko stiliziranem oblikotvorju na pragu minimalizma. V zgodnjem obdobju ustvarja likovna dela izključno z najrazličnejšimi tkaninami, zunaj okvirov klasičnih tabelnih formatov, kot neke vrste koloristično pestre krpanke, neredko v obliki draperij, pogosto z zavzemanjem velike stenske površine in marsikdaj tudi talne, pozneje pa odkriva različne možnosti kombiniranja tabelnega slikarstva v tehnikah akrila ali olja z uporabo tekstilnih aplikacij različnih tekstur in debelin, ter neredko posreduje informelovski vtis, pri čemer v najnovejšem obdobju pritrja na slikovno površino tudi posamezne sfere (npr. kroglasto prepletene žice), v smislu asemblaža. 

Izhodiščna likovna objekta Cvetke Hojnik sta kvadrat in krog, ki predstavljata sintaktično osnovo likovne pripovedi ter prehajata iz enega platnenega nosilca na drugega. Kvadrat s pravokotniško izpeljavo, pogosto na podlagi zlatega reza, predstavlja v pitagorejskem nauku, izhajajočem še iz predhelenističnega izročila, simbol tetrade, torej štirih filozofskih elementov, ki imajo vsak svoje število s skupnim nazivom quaternarius: zemlja 4, voda 3, zrak 2 in ogenj 1. Aritmetična vsota prvih štirih števil je 10, dekada, simbol univerzalnega znanja, popolnosti in božanskosti, ki se odraža tudi v umetničinih spiralah, simbolih življenja, plodnosti in večno dopolnjujočega se kromosomskega heliksa (Fibonaccijevo zaporedje oziroma zlati rez). Krog predstavlja orbis mundi, torej vesolje in duhovno plast, trikotnik pa dopolnjuje kvadrat v smislu popolnosti, prav tako v skladu s pitagorejsko simboliko (predstavljajmo si quaternarius v obliki trikotnika z osnovo 4 in vrhom 1). Nenazadnje lahko na posameznih, še posebej najnovejših slikah Cvetke Hojnik zasledimo skorajda do kvadratnega roba nosilcev včrtane krožnice, kot bi šlo za aluzijo na kvadraturo kroga, simbola alkimističnega opus magnuma (lapis philosophorum ali kamen modrosti). Prodor v prostor predstavljajo najnovejše, že omenjene sfere ali krogle, ki se lahko iz slikovne površine »odkotalijo« tudi na tla, pri čemer zbujajo žični prepleti asociacije na večdimenzionalno prostorsko vozlanje kozmičnih strun na ravni Planckove konstante.

Umetniška dela Cvetke Hojnik, navkljub vtisu puristične platonske jasnosti, zahtevajo obsežne predpriprave, saj je treba na številnih skicah, poleg opredelitve kompozicije in proporcev, določiti tudi različne materiale in izbrati barve, upoštevaje hkrati umestitev v specifičen galerijski prostor, pri čemer vsaka razstava pomeni nov postavitveni izziv, tako za avtorico kot za opazovalca, saj ga dela iz zmeraj drugačnega vidika motivirajo k meditaciji o prepletanju življenja in smrti, o součinkovanju reda / smiselnosti in kaosa / naključja, o manifestacijah podzavesti skozi zavest in ne nazadnje, ali ni kozmogonija morda resnično posledica teogonije.

Mario Berdič, likovni kritik

Cvetka Hojnik je bila rojena v Murski Soboti. Po končani gimnaziji v Murski Soboti je diplomirala na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelek za tekstilstvo, študijski program oblikovanja tekstilij in oblačil (mentor red. prof. Darko Slavec). Študij nadaljuje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (prof. Gorenec, prof. Vogelnik). Z odlično ocenjeno nalogo En Soph – Asemblaži in teksturiranje skozi fraktale kabale je na Šoli za slikanje in risanje pridobila naziv magistrica likovnih umetnosti. Pripravila je več kot 85 samostojnih razstav doma in v tujini ter sodelovala pri številnih skupinskih razstavah in mednarodnih projektih. Skupaj s Ferijem Lainščkom je ustvarila likovno-pesniško zbirko Posončnice v štirih jezikih. Prav tako je izdala umetniške knjige Hologrami ljubezni, Ne bodi kot drugi, Sončna hiša in Bližina na poezijo Ferija Lainščka ter umetniške knjige po pesmih Enza di Grazie, Luciana Morandinija in Mika Markarda. Za svoje ustvarjanje je prejela več nagrad in priznanj, med drugimi tudi nagradi DLUM (Društva likovnih umetnikov Maribor) 2006 in 2014, posebno priznanje na razstavi Hommage Spacalu 2007, veliko odkupno nagrado na Ex Temporu Piran na  temo Soline (2009), priznanje župana mag. Antona Balažka za kulturne dosežke doma in v tujini (2013), letos pa je osvojila veliko nagrado za natečaj Žene slikari v Majdanpeku. Je članica Društva likovnih umetnikov Maribor, Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, Avstrijskega društva likovnih umetnikov ter Društva mednarodnih svobodnih umetnikov. Živi in ustvarja v Lendavi. Leta 2013 je imela pregledno razstavo svojih del v Galeriji - Muzeju Lendava. Ob tej priložnosti je izšla njena monografija.