10. sep. 18:00

Kritika, rojena iz maternice umetnosti (Baudelaire)

Posvet o pomenu in vlogi umetnostne kritike

Kakšen je današnji pomen umetnostne kritike? Kaj lahko pripomoreta poglobljena kritiška diskusija in interpretacija umetnosti družbi, skupnosti(m), umetnosti na splošno ter tudi umetnikom in umetniškim praksam? David Levi Strauss, vodja programa umetnostne kritike na newyorški Šoli za vizualne umetnosti, je v eni od svojih razprav zapisal, da umetnost potrebuje zunanji prostor refleksije, razločevanja in povezanosti s svetom, ker ji sicer preti nevarnost, da bodo njene vezi z resničnim šibke, vezi z družbo pa bodo izginile.

V preteklosti uveljavljeni pogled je kritiko opredelil kot polje privilegiranega razumevanja umetnosti, ki omogoča širši in globlji vpogled, razplastitev pomenov in pristopov, strategij in referenčnih okvirjev. Brez kritike, menijo nekateri avtorji, bi bila umetnost razvrednotena po nareku trga, pri čemer je njena vpetost v marketinške pogone privedla do kritiške krize, v kateri je bilo mogoče kritiko, pogosto upravičeno, označiti kot piarovsko dejavnost, neprofesionalno in oropano pravega namena.

Še resnejši izziv za umetnostno kritiko nemara predstavlja izginjanje poglobljene refleksije družbenih in kulturnih pojavov ter smernic v današnjem času, ki ga nenazadnje ilustrira tudi vsesplošno krčenje medijskega prostora, namenjenega poglobljeni kritiki. Problematični položaj umetnostne kritike v knjigi Stanje umetnostne kritike: umetnostni seminar (Routledge, 2007) povzema Dave Hickey: »Kritika, ko je najbolj resna, skuša usmerjati spremembe, in ko se ne spreminja nič, ko nihče ne nasprotuje, kdo potrebuje kritiko?« Kakšne posledice za (slovenski) kulturni prostor bi imelo sprejetje teze, da v ozadju kaosa obsežne družbene krize mišljenja izginja tudi prostor resne refleksije umetnosti, ki ostaja preprosto prezrta in s tem nepomembna?

Na posvetu, ki ga pripravljata Cankarjev dom in Festival Borštnikovo srečanje, želimo spodbuditi premislek o afirmativnih vidikih in pomenu umetnostne kritike za posamezna področja umetnosti. Prireditelji dogodka namreč menimo, da je različna in poglobljena refleksija umetnosti danes pomembnejša kot kadarkoli, razvoj umetnosti temelji na tesni povezanosti s kritiko, ki je njen konstitutivni del, ob tem pa terja novo znanje in pristope pri spodbujanju diskusije ter opolnomočenju in motiviranju za vse bolj angažirane oblike vključevanja sedanjega in novega občinstva.

Aleš Novak

Kritika, rojena iz maternice umetnosti (Baudelaire)

10. sep. 18:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice
Prosimo, da si v Informacijskem središču CD (podhod Maxija) zagotovite brezplačne vstopnice.

Sodelujejo: Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma (moderatorka); Aleš Novak, umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje (uprizoritvene umetnosti); Aleksander Bassin, likovni kritik (vizualna umetnost); Jani Virk, urednik igranega programa TV Slovenija (literatura); red. prof. dr. Gregor Pompe, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (glasba); Simon Popek, vodja filmskega programa Cankarjevega doma (film)

Prirejata: Cankarjev dom, Festival Borštnikovo srečanje

Klub Lili Novy

21. jan. 2019 19:00

Tone Partljič z gosti: Mesto spodrezanih korenin

Pogovorni večer
Festival Maribor je naš

Kljub »nemški« preteklosti so se zgodili Slomšek, Slovenski narod, Čitalnica … Po prvi vojni na bogoslovju Križ na gori, Janko Glazer, Stanko Majcen; po drugi vojni kljub »industrijski puščavi« Založba Obzorja, SNG, Borštnikovo srečanje, literarna Peterica, Pandur, Edward Clug, Carmina Slovenica. Kulturni centralizem ali policentrizem?

Gostje večera: Mitja Čander, Marko Crnkovič, Melita Forstnerič    

Prijazno vabilo Cankarjevega doma, da se Maribor predvsem ob stoletnici gledališča predstavi v Ljubljani tudi z javnimi pogovori, želimo izrabiti ne le za predstavitev drugega slovenskega mesta, ki v prestolnici morda ni dovolj dobro poznano, ampak bo iztočnica za javno soočenje in spraševanje o razmerju centra in mesta ob severni meji, ki je šele sto let slovensko.

Je v Mariboru nekaj več, če pomislimo na Župančičevo spraševanje »Kaj bo z vami, vi mejniki štirje/Celovec, Maribor, Gorica, Trst« in je danes od njih le Maribor slovenski? Kako vsakih nekaj deset let preživi, ko mu zgodovina spodreže korenine (1918, 1941, 1991 …)? Pa vendar: Slovenski narod, Maister, tekstilni štrajk, Pohorski bataljon, pekrski dogodki, županska vstaja …

Kaj je štajerski genius loci? Od kod kulturni »čudeži«, sprejem Primorcev, Založba Obzorja, Carmina Slovenica, literarna peterica z Jančarjem, Pandurjev teater, Borštnikovo srečanje, Clugov balet … Kaj je dala in česa ni dala Evropska prestolnica kulture? Kaj je z mejo na Trojanah? Mariborčani v Ljubljani? Ljubljančani v Mariboru. Kje so korenine mesta? 2019? Tone Partljič

Tone Partljič z gosti: Mesto spodrezanih korenin

21. jan. 2019 19:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice
Prosimo, da si v Informacijskem središču CD (podhod Maxija) zagotovite brezplačne vstopnice.

Foto: Željko Stevanić
Pretekli dogodek
15. apr. 2019 19:30

Mlada umetniška beseda

Literarni večer, predstavitev zbirke kratkih zgodb Ugriz Andreja Blatnika

Literarni večer je uspešna, večletna skupna zgodba UL AGRFT in Uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – ARS. Študijsko leto 2018/19 prinaša že peti tovrstni letni javni dogodek v neposrednem radijskem in video prenosu na Arsu ter tretjič pod streho Cankarjevega doma. Tokratni večer v tematsko jedro postavlja izbor zgodb iz zbirke kratkih zgodb Ugrizi Andreja Blatnika ter pogovor z raziskovalcem in dobrim poznavalcem tega specifičnega literarnega žanra. Po večernih omnibusih bivanjske poezije, evropske humorne in slovenske sodobne kratke proze tokrat literarni trialog med študenti, enim avtorjem in najkrajšimi zgodbami, ki globoko »ugriznejo«.

Avtor dogodka, režiser in mentorstvo asist. Klemen Markovčič
Mentorstvo red. prof. Aleš Jan
Izbor besedil Matej Juh
Vodja pogovora Vlado Motnikar
Tonski mojster Urban Gruden in tehnični ekipa Radia Slovenija
Glasbena oblikovalka Nina Kodrič
Jezikovni pregled Suzana Köstner
Producentka Mija Špiler

Koprodukcija UL AGRFT, Radio Slovenija in CD

 

Mlada umetniška beseda

15. apr. 2019 19:30
Več terminov

Brezplačne vstopnice
Prosimo, da si v Informacijskem središču CD (podhod Maxija) zagotovite brezplačne vstopnice.

Za Prešernom
Pretekli dogodek
8. feb. 2019 18:00

Za Prešernom

Tradicionalno branje novih članov Društva slovenskih pisateljev ob slovenskem kulturnem prazniku

Tradicionalno branje novih članov Društva slovenskih pisateljev
ob slovenskem kulturnem prazniku

Matej Bogataj
Nina Dragičević
Tibor Hrs Pandur
Jedrt Lapuh Maležič
Maša Ogrizek
Ana Porenta
Jure Vuga

ter

Christos Armando Gezos,
pesniški gost iz Grčije

in 

Aksinja Kermauner,
predsednica Društva slovenskih pisateljev

 

Dogodek sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
 

Za Prešernom

8. feb. 2019 18:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice

Pretekli dogodek
27. sep. 2018 13:00

Kritiško pero 2018

Podelitev nagrad in priznanj Slovenskega društva likovnih kritikov

Slovensko društvo likovnih kritikov od leta 2014 podeljuje svojim članom oziroma najbolj odmevnim in najbolj prepoznavnih avtorjem kritiških in strokovnih besedil s področja vizualnih umetnosti priznanja. Letos bo podelitev potekala petič. 

S podelitvijo priznanj poskuša društvo zapolniti prostor, v katerem deluje naša novejša kritika za umetnost, ki pa je še vedno premalo prepoznavna in cenjena tako pri ustreznih ustanovah kot v širši javnosti. To se kaže zlasti v vse manjšem številu izdanih knjig s tega področja kot tudi manjši pozornosti časopisov in revij za resnejše in celovitejše prispevke o umetnosti. Kot umetnostni kritiki se poskušamo distancirati od banaliziranja in zato s priznanji dodatno opozarjamo na delovanje kolegov, ki se na svojem področju še posebej izpostavljajo.

 

Žirija pod predsedstvom dr. Sarivala Sosiča in članicama Vesno Krmelj ter Alenko Trebušak je nagradi in priznanje kritiško pero namenila:

Edita Filo: priznanje za mladega kritika

dr. Boris Gorupič: nagrado za likovno kritiko in kuratorstvo

prof. dr. Stane Bernik: nagrada za življenjsko delo

Pogostokrat se zdi, da kultura povezana z likovnostjo ne zanima velikega števila bralcev in tudi ne gledalcev. Toda likovne galerijske prakse sodobnosti kažejo drugače. V zadnjem času se povečujejo obiski javnosti različnih generacij, ki jih umetniška dogajanja presenetljivo bolj in natančneje zanimajo. Torej umetnost in njeno delovanje v družbi je živo, oživljajo pa jo tudi stanovske nagrade, ki označijo in izpostavijo strokovni pomen izbranih nagrajence. S tem opozorijo okolico, da je kritiška beseda pomemben segment kulture in življenja že od nekdaj in se bo gotov razvijal ter razširjal tudi še naprej.

Komisija pod predsedstvom Gorana Milovanovića in članicama Matejo Podlesnik ter Petro Vencelj je kritiško pero podelila, in sicer:

nagrado za likovno kritiko in kuratorstvo: Barbari Borčić

nagrado za likovno kritiko in kuratorstvo: Mariu Berduču Codelli

nagrada za življenjsko delo: dr. Levu Menašeju

Kritiško pero 2018

27. sep. 2018 13:00
Več terminov

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija: ENKI