Prvo preddverje

Termini:
4. Apr.–7. Maj
vstop prost


Natisni

Cikel vizualnih postavitev


Likovni kritiki izbirajo
V sodelovanju s Slovenskim društvom likovnih kritikov

Razstave med prazniki
Od četrtka, 27. 4., do ponedeljka, 2. 5., bodo razstave odprte od 10. do 19. ure.


Odprtje 4. 4. 2017 ob 13. uri


Izbor: Tatjana Pregl Kobe, avtor: Jure Eržen

Podobe protičloveških dejanj, trpljenja, smrti in žalosti

Fotografije Jureta Eržena kažejo obraze vojne, kriznih območij, beguncev. Spoznanje, da fotografija lahko vsaj delno spremeni potek dogodkov in pri ljudeh vzbudi sočutje, zavedanje za krivične okoliščine življenja drugega, je ključno za angažirano fotografsko pot. Motiv za fotografska spremljanja kriznih žarišč po vsem svetu je etična nuja upodobiti to, kar bi velika večina ljudi verjetno želela spregledati. Prikazovati človeško nesprejemljive grozote in krutosti, temne lise politike in družbe sta imela v zgodovini za vodilo tudi dva pomembna vojna fotografa. Fotografska dediščina Roberta Cape (1913–54), legende fotografije 20. stoletja, ga uvršča med klasike svetovne fotoreportaže predvsem s posnetki petih različnih vojn v Evropi, Afriki in Aziji. Legendarni vojni fotograf James Nachtwey (1948) pa je že v mladosti med vietnamsko vojno spoznal, kako so fotografije lahko neposredne pri upodabljanju vidnega, s čimer predstavljajo pomemben odmik od propagande vladnih aparatov in marionetnih medijev. Tako poslanstvo že skoraj dve desetletji opravlja Jure Eržen, doma in v svetu poznan po poročanjih in reportažah s kriznih žariščih in vojn na Bližnjem vzhodu, Iraku, Afganistanu, tudi iz nemirnih predelov Afrike (Somalija, Kongo, Sudan, Maroko, Egipt, Libija) ter ZDA, Kube, Uzbekistana. In še kje.

Skupaj z nekaj let mlajšim Boštjanom Videmškom Eržen že od leta 1998 sestavlja udaren poročevalski dvojec z vseh kriznih žarišč in še kod. Njuna prva skupna knjiga Vojna terorja je kot alegorija naše civilizacije pretresljivo novinarsko poročilo zadnjega desetletja. V njej so apokaliptično ubesedene usode morilcev in njihovih žrtev, spremljajoče fotografije pa kljub tesnobi in smrti ponujajo tudi svetlobo in upanje. Ob tovrstno angažiranih fotografijah se je gledalec prisiljen zamisliti. Zastavljajo se mu vprašanja, na katera pa fotografije ne dajejo odgovorov. Njuna druga knjiga z naslovom Upor: arabska pomlad in evropska jesen prinaša zgodbo o tem, kako se je Sredozemlje uprlo diktaturi in neoliberalizmu. Bralca vodi od Egipta, prek Libije, Sirije, Grčije, Španije in Cipra do Slovenije, od velikega prebujenja v Egiptu februarja 2011 do leta 2013. Knjiga je analiza sedanjih globalnih razmer v svetovnem okviru, fotografije pa kažejo prizore, ki opozarjajo na razčlovečeno stanje sveta. Z avtentično prizadetostjo sporočajo, da jih mora videti ves svet. Zakaj? Da se grozotna dejstva ne bi več ponovila. Problemov ne moremo reševati, dokler niso prepoznani, zato k temu lahko pripomore prav njihova vizualizacija. Knjiga Na begu s podnaslovom Moderni eksodus (2005–2016): z begunci in migranti na poti proti obljubljenim deželam je zadnji del trilogije, je študija pekla, ki ga je ustvarila naša civilizacija. V njej so predstavljene intimne usode več stotih beguncev, ki so bili zaradi vojn, obupa, revščine in zlorab v zadnjih letih prisiljeni zapustiti svoje domove. Čeprav je osrednji del namenjen sirskim beguncem, žrtvam najbolj krvavega konflikta našega časa, govori tudi o tem, kako se (proti)vojni poročevalec in fotograf po skoraj dveh desetletjih poročanja s skoraj vseh svetovnih žarišč nenadoma znajdeta na domačem območju, kjer se skupaj z množico beguncev, ki želijo Slovenijo le prečkati, soočita s ksenofobijo, rasizmom, koncem humanizma in razgradnjo svobodne družbe, ki jo simbolizira ograja na ­slovensko-hrvaški meji.

Kot fotoreporter se Jure Eržen poskuša vživeti v posamezne zgodbe, napeti vse čute, a mora biti pri tem zelo pazljiv. Ko, na primer, fotografira ameriške vojake, ki ujetim iraškim osumljencem prevezujejo oči, se seveda ne vmešava, čeprav sluti, kaj bodo počeli z njimi. Njegovo delo je poročanje o dogajanju, pri čemer se ne sme postavljati ne na eno ne na drugo stran, da ga spustijo zraven. Naredi tisto, kar čuti, da je prav. Na eni strani so vojaki, na drugi osumljenci, ki imajo na hrbtu zvezane roke, prevezane oči in ne smejo govoriti. S fotografijo, ki jo posreduje objavam v svetu, jim Eržen poskuša dati besedo. Včasih pa se mu pred objektivom pokaže tako neponovljivo čustveno polna, za vojne razmere nenavadna, poleg tega pa še tehnično in kompozicijsko popolna podoba, kot je lik prestrašenega dojenčka z liziko v rokah oboroženega vojaka s cigareto v ustih. Čeprav ve, da fotografije ne bodo spremenile krutosti, zla in agresije človeške narave, verjame v sočutje in v to, kar dela: svetu udobja in miru kaže podobo protičloveških dejanj, trpljenja, smrti in žalosti.

Tatjana Pregl Kobe

Jure Eržen (1969) skoraj dvajset let dela kot fotoreporter pri časniku Delo. Njegove fotografije objavljajo vodilni svetovni časopisi, revije in spletne strani (Newsweek, Le Figaro, Le Monde, The Independent, Financial Times, Die Zeit, NSNBC, El Pais, in Al-Ahram). Sodeluje s fotografskimi agencijami Panos, Polaris in World Picture News (ZDA). Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu. S sodelavcem in prijateljem Boštjanom Videmškom je s svojimi fotografijami soavtor treh knjig: Vojna terorja (Cankarjeva založba, 2011), Upor – Arabska pomlad in evropska jesen (Cankarjeva založba, 2013) in Na begu – moderni eksodus (2016). Knjiga Vojna terorja je leta 2012 obogatena izšla v ZDA z naslovom 21st Century Conflicts: Remnants of War(s). Je večkratni zmagovalec fotografskega natečaja Društva novinarjev Slovenije, zaporedni zmagovalec Emzinovega fotografskega natečaja in leta 2010 dobitnik prve nagrade natečaja Slovenia Press Photo. Živi v Ljubljani.


Robert Capa
ROBERT CAPA
Od 27. 4. do 2. 5. bo razstava odprta od 10. do 19
5. Apr.–27. Avg.
5, 3* EUR
podrobneje
nakup
 KOMENTAR | število komentarjev: 0
Vaše ime
Naslov komentarja
Vpišite znake na desni:
Sporočilo