Prvo preddverje

Termini:
11. Jan.–24. Mar.
vstop prost


Natisni



Generalni pokrovitelj festivala



V sodelovanju z



Festival Tolstoj, iskalec resnice


Lev Nikolajevič Tolstoj
Dokumentarna razstava

Odprtje razstave z nagovorom ministra za kulturo RS Toneta Peršaka in govorom Pavla Basinskega, velikega poznavalca Tolstojevega življenja in dela ter avtorja biografijeLev Tolstoj: Pobeg iz raja, bo v sreda, 11. januarja 2017, ob 20. uri.

Programsko bogat festival Tolstoj, iskalec resnice bo dopolnila dokumentarna razstava o največjem romanopiscu vseh časov, saj je več kot sto let po njegovi smrti (1828–1910) zanimanje za njegovo delo bolj živo kot kdaj koli. Vprašanja, ki jih odpira v svojih delih, so večna, v sodobnem času še vedno pomembna in aktualna: vera in prijateljstvo, smisel bivanja in iskanje resnice, ljubezen in razumevanje, odpuščanje in kesanje, krivica in nesmiselnost vojne, vprašanja vsakdanjih etičnih odločitev … Pisateljevo dolgo življenje je bilo polno globokega duhovnega iskanja, nenehnega iskanja samoizpolnitve, deljenja osebnih izkušenj. Z bralcem deli skrivnosti svojega srca, ga spusti v globine svojega notranjega življenja. Tolstojeva dela osupljajo z izjemno resnicoljubnostjo, skorajda dokumentarno natančnostjo portretiranja likov, risanja zgodovinskih slik in z globino psiholoških viharjev, ki jih lahko povzame in razkrije samo tisti, ki jih je izkusil na lastni koži.

Dokumentarna razstava pomeni izčrpno informacijo o pisateljevem življenju in delu, s poudarkom na izvrstnih Tolstojevih fotografskih portretih. Največ jih je bilo posnetih v okolju njegove rojstne hiše v Jasni Poljani, kjer je preživel večino dni, ustvaril več kot dvesto literarnih del in bil tam navsezadnje tudi pokopan. Predstavljeno slikovno in pisno gradivo s številnimi zanimivimi podrobnostmi nam nedvomno ponuja poglobljeno razumevanje tega celovitega avtorja.

Poslastica razstave je sto let star dokumentarni film, posnet v zadnjih dveh letih njegovega življenja.

Razstavo pripravljamo v sodelovanju z Ruskim centrom za znanost in kulturo v Ljubljani, dokumentarno gradivo za razstavo pa sta posodila Državni spominski in naravni rezervat Muzej-posestvo L. N. Tolstoja Jasna Poljana in Državni muzej L. N. Tolstoja. Strokovni sodelavec razstave Marijan Rupert, vodja zbirke rokopisov, redkih in starih spisov NUK, vizualno podobo razstave pa podpisuje grafična oblikovalka Jasna Andrič.



Uvodna beseda generalne direktorice CD, Uršule Cetinski, k festivalu Tolstoj, iskalec resnice

Osupljiv je knjižni opus Leva Nikolajeviča Tolstoja. Njegova dela so dediščina človeštva. Pa tudi naša dediščina, ki vzbuja spoštovanje in nam je v navdih. Ponosni smo, da bomo s festivalom Tolstoj, iskalec resnice razgrnili del njegovega literarnega in duhovnega bogastva.

Med najljubšimi fotografijami tega veličastnega avtorja, ki me spremlja že nekaj časa, je črno-bela podoba belobradega Tolstoja med jezdenjem vranca po prostranem travniku. Aristokrat, ki je hotel postati kmet, preprost človek kot del narave v iskanju harmonije med svetom in lastnimi besi.

Pavel Basinski, ki nas bo obiskal v Ljubljani, v pretresljivem dokumentarnem romanu Lev Nikolajevič Tolstoj: Pobeg iz raja zapiše, da je Tolstoj z željo po primarnem, kmečkem življenju skušal premagovati globoko bivanjsko krizo, v kateri se je znašel okoli petdesetega leta. Občudoval je ruskega kmeta, saj se mu je zdelo, da ta pogumno zre smrti v oči, obetal si je, da bo s preobrazbo vanj premagal neznosen strah pred lastno končnostjo. Basinski nam z močjo prepričljivega literata orisuje zadnje dni Tolstojevega življenja, viharen zakon s Sofjo Andrejevno, napete odnose z lastnimi otroki ter naposled pobeg od doma in tuzemski konec velikana na skromni železniški postaji v Astapovem. Orisuje srdit boj njegove družine in založnikov za njegovo literarno zapuščino. Pretresljiva je fotografija Sonje Andrejevne, ki skozi okno kuka v skromno hiško, kjer se od sveta poslavlja njen mož, pa ji preprečijo, da bi stala ob njegovi postelji. Basinski nas potegne v razburljivo zgodbo o padcu mogočnega starca in zdi se, da smo zraven, da dihamo z njim in čutimo, kako njegova sapa izgublja moč.

»Vsako umetniško delo doseže najvišjo stopnjo tedaj, ko človek pozabi na njegov umetni nastanek in občuti njegovo bivanje kot resničnost. Pri Tolstoju je to vzvišeno slepilo večkrat popolno,« je zapisal Stefan Zweig v izjemno rahločutnem eseju o Tolstoju. Tolstojeva monumentalna dela so velikanske freske sveta, kar sedemkrat je prepisal ep Vojna in mir,skice in beležke zanj so polnile visoke omare. Ravno roman Vojna in mir je »vzvišeno slepilo«, iz katerega bo svoje gledališke sanje stkal mojster gledališke režije Silviu Purcǎrete skupaj s svojo umetniško in igralsko ekipo.

Tudi dandanes nas Tolstojevi monumentalni romani navdihujejo z vulkansko silo, po drugi plati pa nas še vedno do najglobljih občutij pretresejo tudi njegova krajša dela, denimo Kreutzerjeva sonata, ki nam razpira boleč razmislek o intimi med žensko in moškim.

Želimo vam, da bi prireditve našega festivala postale vaše dragocene sopotnice pri iskanju resnic, ki jih iščete in odkrivate, da bi osmislili lastno življenje.



Uršula Cetinski



Življenjepis L. N. Tolstoja

Ruski pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj se je kot potomec stare plemiške družine rodil materi Mariji Volkonskaji in očetu Nikolaju Tolstoju 28. avgusta (9. septembra) 1828 na Jasni Poljani, družinskem posestvu v regiji Tula. Mati mu je umrla, ko je bil star leto in pol. Po očetovi smrti, leta 1837, sta za Leva, njegove brate Nikolaja, Sergeja, Dimitrija in sestro Marijo na Jasni Poljani skrbeli teti T. Ergolskaje in A. Osten-Sacken.

Leta 1841 se je Lev Tolstoj preselil v Kazan, kjer je prebival pri družini tete po očetovi strani P. I. Juškovi, in se leta 1844 vpisal na oddelek za orientalske jezike Filozofske fakultete na Univerzi v Kazanu, pozneje pa se prepisal na pravno fakulteto.

Po razdelitvi posestva leta 1847 je mladi Tolstoj opustil študij in se vrnil na Jasno Poljano, da bi se posvetil kmetovanju in upravljanju posestva.

30. maja 1851 sta Lev Tolstoj in njegov starejši brat Nikolaj odšla na Kavkaz služit vojsko kot junkerja. Tu je mladi častnik začel pisati roman Spomini na otroška leta, ki je izšel leta 1852 v reviji Sovremennik in doživel velik uspeh.

Januarja 1854 se je Lev Tolstoj prijavil za služenje v krimski vojni, 7. novembra je prispel v oblegani Sevastopol in bil umeščen v najbolj izpostavljene obrambne linije mesta. V Sevastopolskih povestih, objavljenih v reviji Sovremennik, je Tolstoj izrazil svoj odnos do vojne.

19. novembra 1856 se je Lev Tolstoj v Sankt Peterburgu seznanil z I. Turgenjevim in N. Nekrasovom, sodelavcema revije Sovremennik.

Konec novembra 1855 je opustil vojaško službo.

Januarja 1857 se je Tolstoj odpravil na potovanje po Nemčiji, Franciji, Italiji in Švici. Ob vrnitvi domov je ustanovil prvo šolo za kmečke otroke na Jasni Poljani. Med julijem 1860 in aprilom 1861 se je drugič odpravil v tujino, v želji seznaniti se z evropsko pedagoško prakso.

23. septembra 1862 se je Lev Tolstoj poročil s Sofijo Bers. Po poroki je mladi par prebival na Jasni Poljani, kjer je konec leta 1863 Tolstoj začel pisati veliki roman Vojna in mir, ki je izšel leta 1869. Na Jasni Poljani je napisal tudi druga dela, med drugim Abecednik in roman Ana Karenina, ki sta izšla leta 1878.

Ob koncu sedemdesetih let 19. stoletja je pisatelj spremenil svoj svetovni nazor. V tistem času je pisal filozofsko delo Izpoved. V osemdesetih letih 19. stoletja je bil eden od soustanoviteljev založbe Posrednik, za katero je napisal številne članke in ljudske zgodbe.

Leta 1889 je začel pisati roman Vstajenje, ki je leta 1899 izšel v reviji Niva.

Leta 1901 je sveti sinod ruske pravoslavne cerkve v časopisu Cerkovnje Vedomosti objavil izjavo o Tolstojevemu izobčenju.

Zadnja leta svojega življenja je Tolstoj preživel na posestvu v Jasni Poljani in pisal filozofske in družbene spise, Modre misli za vsakdan ter Koledar modrosti.

V noči 28. oktobra 1910 je pisatelj zapustil Jasno Poljano. Bolezen ga je prisilila, da se je ustavil na postaji Astapovo, kjer je 7. novembra 1910 umrl.

Leva Tolstoja so v skladu z njegovo poslednjo voljo pokopali na posestvu v Jasni Poljani.

 KOMENTAR | število komentarjev: 0
Vaše ime
Naslov komentarja
Vpišite znake na desni:
Sporočilo