Nakup
Kosovelova dvorana

Termini:
14. Feb. 17:30
5, 3* €

Pri spletnem nakupu vstopnic za posamezne predstave prek www.cd-cc.si obiskovalcem nudimo 5% popust!

Natisni



Generalni pokrovitelj festivala



 
Prvi bal, francoščina, ginekologija in debelost: osnove Tolstojeve mizoginije
Predavanje dr. Svetlane Slapšak

Osnove antropologije ženskega rodu (ali rase) po Tolstoju: ženski liki v romanu Vojna in mir. Ali je bil Tolstoj morda mirovniški feminist? Primerjave z evropskim razumniškim mizoginim feminizmom Tolstojevega časa. Tako kot za Aristotela, je tudi za Tolstoja ljubezen nemogoča, z edinim možnim in povsem arbitrarno opredeljenim rezultatom – otroki. Torej - bodisi ženske kot utečen in strogo nadzorovan servis, ali svet brez žensk... Oba junaka romana vesta, česa ne smeta početi, da ne bi uničila svojega življenja oz. moške duhovne identitete in dostojanstva, in potem v poteku drame naredita vse, da svoji življenji uničita na prav ta predvidljiv način. Ženske kot oviralni, predvidiljvi in neizogibni vzrok nesreče, pa pravzaprav ne sodelujejo v drami: tako ali tako bodo naredile vse, kar predvideva moška usoda. V tej obupni perspektivi Tolstoj dopušča žensko željo, to temno, umazano in najbolj uničujočo silo, ki opedeljuje ženske: in v tej luči je Lizina želja da preživi rojevanje za moškega enako nagnusna kot Natašino nedostojno poželenje, zaradi katerega propade zveza z Andrejem.

Dr. Svetlana Slapšak je znanstvenica svetovnega pomena. Predavala je na številnih jugoslovanskih, evropskih in ameriških univerzah, bila je redna profesorica za antropologiijo antičnih svetov, spolov ter balkanologije na nekdanji Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani, kjer je bila vrsto let tudi dekanja. Obseg njenega strokovno-znanstvenega, ustvarjalnega in publicističnega dela je osupljiv: objavila je več kot petdeset knjig in zbornikov, prek štiristo študij (lingvistika, antične študije, balkanologija, študije spola), prek tisoč esejev, roman Leon in Leonina, številne prevode iz stare in nove grščine, latinščine, francoščine, angleščine in slovenščine v srbščino, iz stare grščine pa je prevajala tudi v slovenščino; že šestnajst let v mariborskem Večeru lahko prebiramo njeno kolumno.

 KOMENTAR | število komentarjev: 0
Vaše ime
Naslov komentarja
Vpišite znake na desni:
Sporočilo