Nakup
Kosovelova dvorana

Termini:
27. Jan. 19:30
5, 3* €

Pri spletnem nakupu vstopnic za posamezne predstave prek www.cd-cc.si obiskovalcem nudimo 5% popust!

Natisni



Generalni pokrovitelj festivala



 
Kako je znanost o književnosti preživela Vojno in mir L. N. Tolstoja?
Predavanje dr. Svetlane Slapšak

Pregled teorij realizma in teoretičnih posledic (izpeljav, nasprotovanj, književnih revolucij), ki jih je sprožila poetika L. N. Tolstoja. Ideološka in etična križišča književnega spomenika, ki ni le definiral različnih evrazijskih družbenih modelov, temveč je tudi spreminjal psihološke obrazce ljudi. Tolstojeva „drama“ je tisto, kar si scena samo lahko samo želi; bralci ostalega, diskurzivnega v romanu morajo vložiti precejšen napor, tako kot pri branju Aristotela, da jadrajo na mehkih valovih razumskega užitka ob skrbni navigaciji med ostrimi stenami vraževerja, predvsem o ženskah. Z ločitvijo bralskih svetov drama le pridobi na dinamiki, nujni arbitrarnosti odnosov in se logično konča pri Andrejevem otkritju in spejemanju ljubezni in smrti obenem. Izenačena v popoloni odsotnosti razumevanja, možnosti analize in dojemanja posledic, sta ljubezen in smrt isto, dostopna samo človekovemu mirnemu sprejemanju. In oba pripadata vojni, edino smrt še lahko ustvari nekaj miru, če se z njo sprijaznimo...Znanost o književnosti bi torej morala obravnavati Vojno in mir po merilih dveh poetik, dramske in prozne, oz. romaneskne. Vsekakor pa je interpretacijski model dialogizma Mihaila Bahtina osnova, ki bi lahko sprožila prenovo vprašanja.

Dr. Svetlana Slapšak je znanstvenica svetovnega pomena. Predavala je na številnih jugoslovanskih, evropskih in ameriških univerzah, bila je redna profesorica za antropologiijo antičnih svetov, spolov ter balkanologije na nekdanji Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani, kjer je bila vrsto let tudi dekanja. Obseg njenega strokovno-znanstvenega, ustvarjalnega in publicističnega dela je osupljiv: objavila je več kot petdeset knjig in zbornikov, prek štiristo študij (lingvistika, antične študije, balkanologija, študije spola), prek tisoč esejev, roman Leon in Leonina, številne prevode iz stare in nove grščine, latinščine, francoščine, angleščine in slovenščine v srbščino, iz stare grščine pa je prevajala tudi v slovenščino; že šestnajst let v mariborskem Večeru lahko prebiramo njeno kolumno.

 KOMENTAR | število komentarjev: 0
Vaše ime
Naslov komentarja
Vpišite znake na desni:
Sporočilo