Nakup
Kosovelova dvorana

Termini:
17. Jan. 2017 17:30
5, 3* €

Pri spletnem nakupu vstopnic za posamezne predstave prek www.cd-cc.si obiskovalcem nudimo 5% popust!

Natisni



Generalni pokrovitelj festivala



 
Gledališke in filmske verzije Tolstojevega romana Vojna in mir
Predavanje dr. Svetlane Slapšak

Pregled dramskih in drugih verzij, vključno s parodijami. Kako so upodobitve, kulturna politika in ideološki impulzi spreminjali Tolstojevo delo? Kako se je iz recepcije romana Vojna in mir rodil mit o Tolstojevem humanizmu? Vojna in mir v popularni kulturi. Dramatizacija Tolstojevega dela na sceni ali na filmu/televiziji je pričakovana oblika interpretacije in je nikakor ni mogoče obsojati kot osiromašenje dela. Legitimnost filmskih verzij Vojne in miru pa seveda ni manjša od gledališke... Dialogov je v Tolstojevem romanu celo preveč za celovečerno dramo in morda bi bila najprimernejša sodobna oblika za prikazovanje Vojne in miru – televizijska serija: in je bila vsaj trikrat tudi izvedena, dvakrat v podukciji BBC, enkrat pa v mednarodni koprodukciji, v Italiji. Rusi so ekranizirali Vojno in mir dvakrat, Američani enkrat. Moč Tolstojevega teksta opazujemo predvsem v tem, da se je bilo v vseh teh verzijah nemogoče radikalno odaljiti od originala. Če torej brez kulturno pogojenega nelagodja beremo, gledamo in poslušamo Vojno in mir kot dramo, film, TV serijo ali opero, je dramatičnost izrazita. Tudi filmska parodija Woodyja Allena iz leta 1975 (Love and War) je del bogate dramske recepcije.

Dr. Svetlana Slapšak je znanstvenica svetovnega pomena. Predavala je na številnih jugoslovanskih, evropskih in ameriških univerzah, bila je redna profesorica za antropologiijo antičnih svetov, spolov ter balkanologije na nekdanji Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani, kjer je bila vrsto let tudi dekanja. Obseg njenega strokovno-znanstvenega, ustvarjalnega in publicističnega dela je osupljiv: objavila je več kot petdeset knjig in zbornikov, prek štiristo študij (lingvistika, antične študije, balkanologija, študije spola), prek tisoč esejev, roman Leon in Leonina, številne prevode iz stare in nove grščine, latinščine, francoščine, angleščine in slovenščine v srbščino, iz stare grščine pa je prevajala tudi v slovenščino; že šestnajst let v mariborskem Večeru lahko prebiramo njeno kolumno.

 KOMENTAR | število komentarjev: 0
Vaše ime
Naslov komentarja
Vpišite znake na desni:
Sporočilo