Nakup
Kosovelova dvorana

Termini:
2. Feb. 2017 17:30
5, 3* €

Pri spletnem nakupu vstopnic za posamezne predstave prek www.cd-cc.si obiskovalcem nudimo 5% popust!

Natisni



Generalni pokrovitelj festivala



 
Bolkonski in Volkonski, Nataša in Marija: romantična realnost in realistična invencija
Predavanje dr. Svetlane Slapšak

Zgodbe, ki jih Tolstoj ni maral: dekabristične ženske ali realnost, ki prekaša mit. Volkonski, morebitni vzorec za lik Bolkonskega in njegova realna romanesknost. Marija Volkonska in romantična invencija: zakaj fiktivna Nataša Rostova ni imela nobene možnosti? Zgodba o dekabristih, posebej zgodovinski lik Sergeja Volkonskog in njegove žene Marije, ki je za njim odšla v Irkuck in delila njegovo kazen za sodelovanje v dekabrističnem uporu je nedvomno privlekla Tolstoja: lik Bolkonskog je grajen na nekih črtah lika in obnašanja realnega Volkonskog. Dekabristi in soproge so potem postali sovjetski mit. Danes, v svetu, v katerem so bralske navade temeljno načete in deloma že izgubljene, v družbeni klimi, ki se izogiba razpravi z argumenti in ki ne spoštuje pravil retorično dobro zasnovanega in izdelanega diskurza ter morda tudi ob katastrofalnem zmanjšanju kulturno vpisanega sočutja, položaj žensk v Tolstojevem delu zahteva predvsem kontekstulno informacijo in akumulacijo znanja, da bi danes, vsaj tako kot predhodna generacija, morda razumeli nekaj od preteklosti: obdobje, v katerem Marx zahteva popolno enakost žensk in razlaga kako uničiti svet kapitala je taisto obdobje, v katerem Tolstoj piše svoj prikaz razpada imperialnega fevdalizma in zahteva korenite družbene spremembe, ki bi v specifičnem primeru Rusije nekako preskočile kapitalizem in uvedle neko od že obstoječih variant utopičnega socializma. Zakaj na Tolstojevem počasnem vlaku v prihodnost ni žensk je vprašanje, ki se ga moramo lotiti, čeprav se celotna debata nanaša na oddaljen in v mnogih elementih nerelevanten čas in kontekst.


Dr. Svetlana Slapšak je znanstvenica svetovnega pomena. Predavala je na številnih jugoslovanskih, evropskih in ameriških univerzah, bila je redna profesorica za antropologiijo antičnih svetov, spolov ter balkanologije na nekdanji Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani, kjer je bila vrsto let tudi dekanja. Obseg njenega strokovno-znanstvenega, ustvarjalnega in publicističnega dela je osupljiv: objavila je več kot petdeset knjig in zbornikov, prek štiristo študij (lingvistika, antične študije, balkanologija, študije spola), prek tisoč esejev, roman Leon in Leonina, številne prevode iz stare in nove grščine, latinščine, francoščine, angleščine in slovenščine v srbščino, iz stare grščine pa je prevajala tudi v slovenščino; že šestnajst let v mariborskem Večeru lahko prebiramo njeno kolumno.

 KOMENTAR | število komentarjev: 0
Vaše ime
Naslov komentarja
Vpišite znake na desni:
Sporočilo