Odprtje: sreda, 18. marec 2009, ob 20. uri
Gre za projekt, ki je zaznamoval 50-letnico nastanka in delovanja Združenja likovnih umetnikov uporabnih umetnosti in oblikovalcev Bosne in Hercegovine (ULUPUBIH) in, natančneje, pomeni njegovo logično nadaljevanje, osredotočeno na predstavljanje avtorjev in pojavov na oblikovalskem prizorišču Bosne in Hercegovine v zadnjem desetletju. Specifičnost družbenega okolja, spremenjen družbeni kontekst in proces tranzicije iz enega političnega in gospodarskega sistema v drugi, različne oblikovalske izkušnje, spoznanja in zahteve (avtorji, šolani doma, in tisti z uglednih oblikovalskih šol v tujini) ponujajo različne stvaritve, ki nimajo niti veliko skupnega niti se ne morejo dokazati z edinstveno oblikovno filozofijo.
Razstava zato ponuja različne oblikovne tehnike, ki jih ne pogojujejo samo generacijske razlike, temveč tudi način izobraževanja in različni vrednostni sistemi. Pluralizem pogledov in oblikovnih praks je značilnost oblikovalskega prostora Bosne in Hercegovine.
Razstava predstavlja izbor najpomembnejših del različnih vej oblikovanja in njihovih avtorjev, ki jih je potrdilo lokalno in mednarodno oblikovalsko prizorišče.
V predgovoru za razstavno zloženko je Sulejman Bosto zapisal naslednje:
Nedavna oblikovalska praksa v Bosni in Hercegovini se razkriva s pluralizmom izraznih oblik, raznovrstnimi avtorskimi rokopisi in različnimi oblikovalskimi koncepti. Zato tem praksam že zaradi njihove narave ne moremo določiti enopomenskega skupnega imenovalca, ene same splošne oznake, edinstvene kode. V izkušnji bosensko-hercegovskih oblikovalcev skladno ali dopolnjujoče delujejo, se vzajemno odzivajo in komunicirajo različni oblikovalski pogledi in nazori. Razumevanje, tolmačenje in vrednotenje aktualne bosensko-hercegovske oblikovalske produkcije mora upoštevati temeljne tehnične, funkcionalne in estetske parametre, merila in zakonitosti sodobnega dizajnerskega oblikovanja (in njegove konkretne disciplinarne izvedbe) ter nekatere druge predpostavke:
a) specifično razvojno zgodovino dizajna v Bosni in Hercegovini (ki je pred kratkim praznovala 50-letni jubilej)
Ta zgodovina se s svojimi (dis)kontinuitetami izpisuje kot nakopičena izkušnja in izkustveni proces prejšnjih generacij, kot podlaga, iz katere poganjajo tudi novi ustvarjalni koraki, preboji, inovacije in nadgradnje starih izkušenj z novim oblikovalskim mišljenjem.
b) specifičnost bosensko-hercegovskega kulturnega kompleksa oziroma posebno družbeno-kulturno pogojenost in slojevitost bosensko-hercegovske družbene in kulturne zgodovine
Ta bosensko-hercegovski kompleks (kot amalgam, kompozit ali simbioza različnih kultur in njihovega sovplivanja) predstavlja estetski, simbolični in umski kapital, iz katerega zajemajo navdih umetniške prakse, tudi oblikovalska, ki je na tej podlagi (neposredno ali posredno) razvila in izoblikovala svojevrstno estetsko rahločutnost ter jo opredelila v konkretnih dizajnerskih nalogah in rešitvah. Ta kulturno-specifični kapital lahko prepoznamo v oblikovalski uporabi simboličnega in semiotičnega registra, v stilizacijah in preoblikovanju tradicionalnih estetskih matric, v dojemanju in poustvarjanju prostora, slike, znaka …
c) komunikativno odprtost za sodobne tehnike in medije svetovnega dizajna, za sodobna sredstva vizualne, komunikacijske in informacijske kulture ter njihovo interaktivno uporabo v različnih oblikovalskih disciplinah
d) specifično kontekstualizacijo oblikovalskega sporočila, ki nagovarja različne naslovnike (trg, kulturno ali politično javnost, informacijske medije)
V tem smislu bosensko-hercegovsko oblikovanje poleg primarne »uporabne« vrednosti – funkcije sporočila ali oblikovanega izdelka, se pravi poleg specifičnih strogo trženjskih funkcij (v razponu od trga industrijskih izdelkov pa vse do izdelkov kulturne industrije in množične kulture) – razvija tudi specifično socialnokritično in kulturno-kritično zavzetost dizajna. Naslovnik teh kritičnih sporočil sta družbena, kulturna in politična stvarnost bosensko-hercegovske družbe in stvarnost globalizacije, globaliziranega sveta in njegovih protislovij. Tako v različnih načinih dizajnerskega jezika – v diskurzu bosensko-hercegovskih oblikovalcev – prihaja do besede svojevrsten ludistični vzgib ali nemara ironičnokritična gesta, v kateri se razgaljajo krinke semantike in semiotike sodobne dobe, ki bi jo lahko označili tudi kot razčlovečeno dobo moči in nasilja.
V celoti gledano se bosensko-hercegovsko oblikovanje spopada z izzivi in nalogami sodobne oblikovalske umetnosti, pri tem pa uporablja zmožnosti sodobnih sredstev in tehnik ter hkrati kultivira lastni diskurz in lastno estetiko. Ta estetika, ki posreduje in povezuje dosežke minulih izkušenj ter specifičnih likovnih in kulturnih tradicij s sodobnimi tehnikami, oblikami in vsebinami dizajnerskega jezika, oblikuje skladnost lokalne in globalne izkušnje, povezuje splošno in posebno ter se oblikuje v jeziku umetniške prakse, ki presega čisti funkcionalizem ali formalizem in se uveljavlja (tudi) kot spoznavna praksa oziroma kritično ogledalo časa.
Združenje likovnih umetnikov uporabnih umetnosti in oblikovalcev Bosne in Hercegovine (ULUPUBIH) je pripravilo projekt predstavitve najpomembnejših avtorjev in njihovih del, nastalih v zadnjem desetletju. Cilj projekta je tuji javnosti pokazati možnosti Bosne in Hercegovine na tem področju in dosežke, ki so jih Bosenci in Hercegovci ne glede na to, kje so, ustvarili v uporabnih umetnostih in dizajnu.
Avtorji in naslovi del:
Branko Bačanović, Adio Kerida, plakat
Naida Begeta, Torbice, oblikovanje izdelkov
Asim Djelilović, Waiting for the King, plakat
Saša Djordjević, Think different, koledar
Kemal Hadžić, Private property, fotografija
Bojan Hadžihalilović / Trio / Fabrika, Dino Merlin, Burek, ovitek ploščka
Anur Hadžiomerspahić / Ajna Zlatar, Homo homini lumen, plakat
Omer Halilhodžić, Mitsubishi Motors, oblikovanje avtomobila
Enes Huseinćehajić / Vedran Mujagić, Celebrating a Decade of Partnership, British Council, celostna podoba in tipografija
Tarik Jesenković, Hirošima 1945–2005, plakat
Dalida Karić Hadžiahmetović, Terrorism, plakat
Aleksandra Nina Knežević, Human is Trade Mark, plakat
Čedomir Kostović, Aids, plakat
Milomir Kovačević Strašni, Memories, fotografija
Mladen Pikulić, Dom za ostarele, fotografija
Sanda Popovac, Oddaja “Subotom uveče”, TV-scenografija
Tarik Samarah, Srebrenica, fotografija
Miodrag Spasojević, Ekonomska fakulteta Sarajevo, celostna podoba
Damir Šagolj, Mračno, mračno, fotografija
Dejan Vekić, KPD Zenica, fotografija
Saša Vidaković, Olynthia, embalaža
Amela Vilić, Obućari, kostumografija
Amir Zec Vuk, Turški kulturni center, oblikovanje interjerja
Almin Zrno, Kunelis, fotografija
Amra Zulfikarpašić, Bosančica, tipografija
Izbrana avtorja oblikovanja izdelkov: Omer Halilhodžić in Naida Begeta Televizijska scenografija: Sanda Popovac
Notranje oblikovanje: Amir Vuk - Zec
Fotografija: Tarik Samarah, Almin Zrno, Kemal Hadžić, Damir Šagolj, Dejan Vekić, Nino Pikulić in Milomir Kovačević - Strašni
Koordinator projekta: Asim Djelilović
Postavitev razstave: Sanda Popovac
Projekt je obsežno predstavljen na www.designdecade.ba
V sodelovanju z Društvom oblikovalcev BiH (ULUPUBIH)
Ob razstavi sta naprodaj knjiga ob 50 letnici ULUPUBIH-a (Društva oblikovalcev BiH) (25 €) in knjiga Designdecade (25 €)
Razstava po Ljubljani razstava potuje v Zagreb ter na Češko.
>
Razstave >
cd-cc.si
