Faraonska renesansa

V Cankarjevem domu ob sobotah pripravljamo OTROŠKE DELAVNICE ob razstavi Faraonska renesansa, in sicer: 12. in 19. julija od 10. do 12. ure.

Otroci se med delavnico z vodnico sprehodijo po razstavi Faraonska renesansa v Galeriji CD in fotografski razstavi Veličastnost kraljevih grobnic Matjaža Kačičnika. Ob razstavljenih fotografijah otroci ustvarjajo risbe, barvajo pobarvanke in poslušajo staroegipčansko pravljico. Otroci se naučijo s heiroglifi zapisati svoje ime in iz gline oblikujejo skarabeja, najpomembnejši staroegipčanski amulet.

Delavnice so namenjene otrokom od 4. do 12. leta. Največ otrok v skupini je 20. Za varstvo otrok je poskrbljeno.
Prijave sprejemamo po telefonih (01) 2417 161 in (01) 2417 170.
Cena delavnice: 8 EUR.

Oglejte si delavnico na spletni strani Bibaleze:
http://bibaleze.si/clanek/malcek/resne-vsebine-na-igriv-nacin.html


Razstava in muzejska trgovina sta odprti od torka do sobote od 10. do 20. ure, v nedeljo od 11. do 19. ure in ponedeljek od 10. do 15. ure.

Informacije: (0)1 24 17 170

Za skupine organiziramo vodenje po razstavi, naročila: (0)1 24 17 161 med 9. in 12. uro.

Za posameznike je javno vodenje po razstavi na voljo vsak četrtek ob 17. uri, vsako soboto ob 15. in 17. uri ter vsako nedeljo ob 11. in 12. uri.

Cena kataloga: 25 EUR

Vstopnice:
8 EUR, 5* EUR (* za dijake, študente in starejše od 65 let)
za imetnike muzejskih kartic in abonmajev CD: 6 EUR
za dijake, študente in starejše od 65 let, ki so abonenti CD: 4 EUR
za šolske skupine: 3 EUR (po osebi)
doplačilo za vodstvo po razstavi: 15 EUR za skupino, 2 EUR za posameznike
za družine 25-odstotni popust na redno vstopnino

--

Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu

Avtor razstave je italijanski egiptolog dr. Francesco Tiradritti.
Vodja razstavnega projekta: Nina Pirnat Spahić
Postavitev razstave in grafično oblikovanje: Ranko Novak

Faraonska renesansa obsega čas od začetka 7. do sredine 6. stoletja pr. n. št. (25. in 26. dinastija). Po dobrih treh stoletjih politične in gospodarske krize v novem kraljestvu je bil Egipt spet deležen veličastnega obdobja.

Za kulturne pojavnosti faraonske renesanse je značilno zavestno uveljavljanje preteklosti. Težnje k arhaičnosti, ki naj bi ohranjala kulturno prepoznavnost dežele, je mogoče najti še v nekaterih trenutkih zgodovine Egipta, medtem ko v renesansi zasledimo novo usmerjenost, ki je vodila k obnavljanju dosežkov preteklih časov in jih na novo preoblikovala. Skladno s tem se je spremenil tudi pogled na versko in družbeno pojmovanje. Ta trenutek je za egipčansko zgodovino še toliko pomembnejši, ker so takrat v Egipt začeli prihajati prvi grški popotniki, ki jih je egipčanska kultura popolnoma očarala. Razširjali so jo najprej v Grčijo, potem pa še po celotnem mediteranskem prostoru. Zato lahko rečemo, da sodobna evropska kultura izhaja prav iz egipčanske miselnosti, ki se je oblikovala v tem času.

Gre za prvo tako zasnovano razstavo, ki je rezultat minulih prizadevanj raziskovalcev, da bi se to obdobje ponovno preučilo in ovrednotilo. Poleg faraonske renesanse so na ljubljanski razstavi predstavljena tudi klasična obdobja egipčanske zgodovine (staro, srednje in novo kraljestvo), ki omogočajo širši vpogled v egipčansko civilizacijo. Tako pripravljena razstava ponuja možnost za premislek o arhaizmu in pomenu zgodovine v starem Egiptu, tematiki, ki še pritegujejo pozornost mnogih sodobnih egiptologov.
Na razstavi bo predstavljeno 140 eksponatov, ki so del največjih svetovnih muzejskih zbirk: londonskega Britanskega muzeja, pariškega Louvra, dunajskega Umetnostnozgodovinskega muzeja, egipčanskih muzejev v Berlinu, Münchnu in Firencah, tržaškega Mestnega muzeja za zgodovino in umetnost, Arheološki muzej »A.salinas«, Palermo, budimpeškega muzeja umetnosti Szepmüveszeti in zagrebšega Arheološkega muzeja. Nekateri eksponati so iz zasebne zbirke znanega glasbenika Giuseppeja Sinopolija, ki je v zadnjih letih svojega življenja gojil izredno strast do klasičnih egipčanskih in bližnjevzhodnih starih kultur.

Znanstveni odbor

Guillemette Andreu
Vodja Oddelka za egipčanske starine
Muzej Louvre, Pariz

Jean-Luc Chappaz
Direktor egipčanske zbirke
Umetnostni in zgodovinski muzej, Ženeva

W. Vivian Davies
Vodja Oddelka za Stari Egipt in Sudan
Britanski muzej, London

Giuseppina Favara
Direktorica
Arheološki muzej »A. Salinas«, Palermo

Regina Hőlzl
Namestnica direktorja egipčanske in bližnjevzhodne zbirke
Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj

Alfred Grimm
Vodja zbirke
Državni egipčanski muzej, München

Maria Cristina Guidotti
Direktorica
Egipčanski muzej, Firence

Éva Liptay
Vodja Oddelka za egipčanske starine
Szépmüvészeti (Muzej lepih umetnosti), Budimpešta

Elena Pishikova
Direktorica
South Assasif Projekt, Univerza v Arizoni

Sylvia Schoske
Direktorica
Državni egipčanski muzej, München

John H. Taylor
Namestnik vodje Oddelka za Stari Egipt in Sudan
Britanski muzej, London

Igor Uranić
Vodja egipčanske zbirke
Arheološki muzej, Zagreb

Marzia Vidulli
Kustos
Mestni muzej za zgodovino in umetnost, Trst

Dietrich Wildung
Direktor
Egipčanski muzej in zbirka papirusov, Berlin

Francesco Tiradritti
Vodja odprave in egiptolog. Preden je začel raziskave pri grobnicah v Harwi in Akhimenru, je izvajal izkopavanja v Italiji, Sudanu in Egiptu, kjer dela od leta 1988.
Trinajst let je delal kot svetovalec pri egipčanski zbirki ustanove Civiche Raccolte Archeologiche iz Milana ter kot docent pri univerzitetnem inštitutu Suor Orsola Benincasa v Neaplju in na univerzi v Foggi. Med letoma 2004 in 2005 je predaval na odddelku za umetnostno zgodovino na univerzi v Memphisu (Tennessee). Bil je član komisije za preučitev načrta izvedbe novega muzeja v Gizi in načrta za obnovo muzeja egipčanske kulture v Torinu. Sodeloval in organiziral je številne razstavne prireditve s področja egiptologije v Italiji in tujini (v Egiptu, Španiji in Sloveniji). Je urednik zvezka Egipčanski zakladi muzeja v Kairu in avtor znanstvenih člankov iz egiptologije in sudanske arheologije. Redno objavlja v reviji Il Giornale dell'Arte in sodeluje z revijo Archeologia Viva.

Zanimivosti

Pogrebna oprava Tjes-ra-peret, dojilje hčerke vladarja Taharka (25. dinastija, 690–664 pr. n. št.), ki jo hrani Arheološki muzej v Firencah. Sestavljajo jo zunanji (štirioglati) in notranji (antropoidni) sarkofag, ki sta poslikana z živimi barvami, ter ogledalo z originalnim etuijem in pozlačeno leseno stelo.

Sarkofag vratarja Amonovega templja Djed-montu-efankh (26. dinastija, od sredine 7. do sredine 6. st. pr. n. št.). Čudovita najdba, ki je bila namenoma obnovljena za razstavo v Ljubljani, je pripadala sinu A-keswy-te (Isahte). Sarkofag slednjega je razstavljen v Narodnem muzeju Slovenije, ki je manj kot 500 metrov oddaljen od Cankarjevega doma, v katerem poteka razstava o faraonski renesansi. Oče in sin sta po več stoletjih ponovno združena.

Plošča iz apnenca z genealoškim drevesom duhovnika Ankhefa-en-sekhmeta (21. dinastija, od sredine 11. do sredine 10. stoletja pr. n. št.). Velja za edinstveni primer takega spomenika v svetu. Na genealoškem drevesu je vpisanih šestdeset prednikov duhovnika Ankhefa-en-sekhmeta v časovnem razponu 700 let, ki na živ način dokumentirajo zgodovino, ki sta se je egipčansko plemstvo in aristokracija še kako zavedali.

Kip Imhotepa (26. dinastija, od sredine 7. do sredine 6. stoletja pr. n. št.). Čudovit bronasti kip s srebrno in zlato intarzijo v kovini hrani Muzej Szepmüveszeti v Budimpešti. Imhotep je bil arhitekt vladarja Džoserja (2630–2611 pr. n. št.) in naj bi zgradil stopničasto piramido v Sakari. S tem arhitekturnim podvigom (gre namreč za prvo popolnoma kamnito spomeniško gradnjo) si je Imhotep prislužil, da so ga po smrti pobožili. Povzdignjen je bil v boga modrosti in čarovnije, hkrati pa je postal ikona vsega zgodovinskega znanja.

Iz dunajskega Umetnostnozgodovinskega muzeja v Slovenijo prvič prihaja pet eksponatov, ki jih je temu uglednemu muzeju v letih od 1845 do 1851 podaril vitez Anton pl. Lavrin, konzul avstrijske monarhije v Egiptu. Gre za štiri predmete iz novega kraljestva (18.–20. dinastija), in sicer dve steli, piramidion in meter visok celopostavni kip, ter kolosalno glavo kralja iz poznejšega, ptolemajskega obdobja.

Pl. Lavrin (1782–1869) je leta 1845 v rojstno Vipavo poslal dva staroegipčanska sarkofaga, ki so ju odkrili v grobnicah dvorjanov 4. in 5. dinastije (25. in 26. stol. pr. n. št.) ob vznožju Kefrenove piramide v Gizi. V levem sarkofagu dvorjana Ravera je pokopan Lavrinov mladoletni sin Albert Aleksander Lavrin, v desnem princa Junmina (verj. sina kralja Mikerina) pa so ostanki Lavrinovih staršev Jerneja in Jožefe, roj. Uršič.

Leta 1846 je pl. Lavrin Ljubljani podaril antropomorfno leseno krsto z mumijo egipčanskega svečenika (verjetno iz časa 25. ali 26. dinastije) tedanjemu Kranjskemu deželnemu muzeju v Ljubljani. Sedaj je na ogled v Narodnem muzeju Slovenije skupaj s predmeti iz zbirke staroegiptovskih starin barona Jožefa Švegla, prav tako diplomata avstrijske monarhije v 19. stoletju.

Kamen iz Palerma

Arheološki muzej "Antonio Salinas" iz Palerma hrani enega najdragocenejših dokumentov za rekonstruiranje zgodovine starega Egipta. Gre za fragment amfibolitičnega diorita, visok 43 in širok 30 centimetrov. Najdba je tako slavna, da je splošno znana kot "Kamen iz Palerma". Izvorno je bil del večjega spomenika, ki naj bi bil širok več kot dva metra. Na obeh ploskvah kamna so vklesani hieroglifski napisi z letopisi vladarjev Egipta od začetka zgodovine pa vsaj do Neferirkareja Kakaija, kralja iz V. dinastije – v čas njegovega vladanja (2446–2426 pr. n. št.) se običajno tudi datira nastanek dokumenta.

V kakšnih okoliščinah in kdaj je Kamen iz Palerma prispel v to sicilijansko mesto, ni jasno. Znano je, da je bil v lasti družine odvetnika Ferdinanda Guidana vsaj od leta 1865, ko si ga je francoski egiptolog Emmanuel De Rougé lahko ogledal in prepisal napise. Družina Guidano ga je 19. 10. 1877 podarila meščanom Palerma in od takrat je ta dragocena najdba del mestnih arheoloških zbirk.

Čeprav gre le za fragment večjega spomenika, je bil Kamen iz Palerma od začetka 20. stoletja, po znanstveni objavi nemškega egiptologa Schäferja, eden najpomembnejših virov za zgodovinsko rekonstrukcijo najstarejših obdobij egipčanske zgodovine. Pozneje so odkrili še šest fragmentov tega spomenika, ki jih zdaj hranita Egipčanski muzej v Kairu in Petrijev muzej v Londonu.

V zgornjem stolpcu, vklesanem na glavni strani Kamna iz Palerma, so navedena imena sedmih vladarjev, ki nosijo na glavi rdečo krono (simbol vladarjev severnega Egipta); to naj bi bili vladarji z začetka egipčanske zgodovine, ko naj bi, kot pravi mit, kraljevska oblast prešla z božanstev na ljudi. Zdi se, da je teh sedem likov povsem izmišljenih, in do zdaj noben poskus njihove identifikacije z zgodovinsko izpričanimi osebnostmi ni dal zadovoljivih rezultatov.

Spodnji registri Kamna iz Palerma sestojijo iz nepretrgane črte, na kateri je ime vladarja in njegove matere, spodaj pa je niz okenc, od katerih vsako ustreza enemu letu vladanja zgoraj navedenega monarha. Vsako okence na desni zamejuje palmova veja, ki v egipčanski hieroglifski pisavi označuje besedo renepet, ki pomeni prav "leto". Čeprav je v tem času že obstajala klasična egipčanska delitev leta na 365 dni in tri letne čas, tu osnova za razločevanje let ni progresivno številčenje (kot v naslednjih obdobjih), temveč navajanje najpomembnejših dogodkov v posameznih letih. Tako so v okencih omenjeni posebej pomembni verski prazniki, štetje živine (ki je potekalo vsaki dve leti), gradnja templjev, posvetitev kipov božanstvom ali vladarjem. Pod vsakim letom je navedena raven, ki jo je dosegla voda ob poplavah, od katerih je bilo odvisno življenje vzdolž bregov Nila. V večini primerov ni mogoče določiti pravega pomena dogodkov, navedenih na Kamnu iz Palerma, lahko pa si iz njih ustvarimo predstavo o egipčanski družbi v tem obdobju, iz katerega se je ohranilo zelo malo pričevanj.

Kamen iz Palerma prvič, odkar je bil pred 130 leti podarjen Palermčanom, zapušča mesto. Vodstvo muzeja "Antonio Salinas" oziroma njegova direktorica dr. Giuseppina Favara je namreč dovolila, da muzej dragoceno najdbo posodi za razstavo Faraonska renesansa – arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu, ki bo odprla svoja vrata v ljubljanskem Cankarjevem domu 4. marca 2008. Kamen iz Palerma bo skupaj s še 140 drugimi eksponati iz najpomembnejših evropskih zbirk (Louvre, Britanski muzej, Berlin, Budimpešta, Firence, Monako, Trst, Dunaj in Zagreb) na ogled do 20. julija 2008.

Šolarjem in dijakom je ob ogledu razstave Faraonska renesansa na voljo katalog, ki na poljuden način povzema vsebino glavnega razstavnega kataloga ter nazorno in zanimivo podaja poglavja iz egipčanske zgodovine.

Ogled mumije je od 4. marca do 20. julija 2008 v Narodnem muzeju Slovenije brezplačen. Umrli, katerega mumificirano telo in krsto hrani Narodni muzej Slovenije, je oče Djed-montu-efankha. Krsta sina je predstavljena na razstavi v Cankarjevem domu.

POLETNA MUZEJSKA NOČ: SOBOTA, 21. 6. 2008

Razpored vodenja in delavnice, ki jih bomo pripravili na ta dan. Ker imamo dan odprtih vrat, so ogledi, vodenje in delavnica brezplačni.

Urnik:
10.00: otroška delavnica (število otrok v skupini omejeno na 20)
11.00: javno vodenje (v vsaki skupini največ 50 obiskovalcev)
12.00: javno vodenje
15.00: javno vodenje
16.00: javno vodenje
17.00: javno vodenje
18.00: javno vodenje
19.00: javno vodenje
20.00: javno vodenje

Več informacij na: www.muzejska-noc.si