OBLIKOBRANJE

Odprtje: sreda, 6. januarja 2010, ob 20. uri

organizacija razstave
Maja Gspan, Jurij Dobrila, Julija Zornik Strle

postavitev razstave
Petra Veber, Mojca Turk

V letu, ko je Ljubljana nosilka laskavega naziva Svetovna prestolnica knjige, se prazniku tiskane besede pridružuje tudi Društvo oblikovalcev Slovenije. S selekcionirano razstavo Oblikovanje za branje je društvo zastavilo konceptualno postavitev del svojih članov. Oblikovalci vizualnih komunikacij bodo predstavili knjige, knjižne zbirke, najlepše revije in kataloge ter logotipe, znake in plakate, povezane s promocijo knjižnih sejmov, bralnih prireditev, novih izdaj in založb; industrijski oblikovalci izdelke za sedeče, ležeče in druge načine branja pod stoječimi, visečimi ali kako drugače usmerjenimi svetlobnimi telesi; scenografi in kostumografi odrsko poetiko uprizoritev literarnih del; unikatni oblikovalci pa predmete, ki nam plemenitijo vsakodnevno okolje, da se vanj radi vračamo tudi iz tistih čudovitih svetov, po katerih smo potovali s pisatelji, pesniki in dramatiki. Tako, prepletena med seboj in z domišljijo, bodo postavljena na ogled v Prvem preddverju tudi naša dela, namenjena bralcu.

www.dos-design.si

Uvodnika v katalogu razstave:

OBLIKOVANJE DANES ŠE POTREBUJE VELIKE BESEDE
Vse, česar se lahko dotaknemo ali doživimo, izkusimo v materialnem svetu, je oblikovano.
Časopis, ki ga prebiramo, trgovina, v katero vstopimo, gledališka scena, ki jo gledamo, napis, ki mu sledimo, oblačila, v katera smo oblečeni. Oblikovalci v procesu snovanja sprejemajo ključne odločitve o funkcionalnosti, obliki, volumnu, barvi, slogu, materialu in končni pojavni obliki. Tako s svojim znanjem in profesionalno etiko posegajo v komuniciranje in okolje.
Beseda oblikovanje zajema več ustvarjalnih dejavnosti ter pomembno opredeljuje prizadevanje in delovanje znotraj komunikacije, arhitekture, inženirstva. Prav tako slovensko oblikovanje vse bolj prepleta področja delovanja profesionalnega oblikovalca, izobraževanje oblikovalcev, industrijo in trgovino. Vendar je pred nami še dolga pot, da bomo lahko ponosno trdili, da je oblikovanje vgrajeno v sam temelj napredka in uspeha gospodarstva.
Znanja in volje je dovolj, o čemer pričajo mnoge dejavnosti oblikovalcev v zadnjih letih. Prav zato lahko trdimo, da oblikovalci s svojim znanjem lahko vitalno prispevamo k boljšemu svetu.
Ob vsem tem se moramo zavedati, da industrijsko in grafično oblikovanje vizualnih sporočil presegata zgolj snovanje lepih podob in oblik. Tu smo zato, da potegnemo razmejitveno črto med stylingom in designom, med formo zaradi forme same in vsebino. Oblikovanje je dodana vrednost, ki jo lahko zagotovimo sami v Sloveniji s svojo oblikovalsko elito. Čim prej bo to spoznala celotna družba in dopustila, da bo oblikovanje vpeto v vse ravni odločanja, prej bo mogoča rešitev gospodarske krize, saj oblikovanje prispeva k razvoju tehnologij in novih produktov, prirejenih potrebam človeka in ekološkim zahtevam.
Društvo oblikovalcev Slovenije je stanovska organizacija, ki v svojih vrstah že desetletja združuje oblikovalce ter tako prispeva k uveljavitvi oblikovalskega znanja in k upoštevanju profesionalne tehtnosti poklica.
Ob tem pa ne gledamo na oblikovanje ozko, samo z vidika urejene podobe, produkcije in trgovine, ampak tudi z vidika kakovosti življenja. Govorimo o snovanju, ki plemeniti naše kulturno in zgodovinsko izročilo, ki bogati našo sedanjo in prihodnjo kulturo. Fotografi, scenografi, kostumografi in unikatni oblikovalci to še posebej izpričujejo, saj v svoje delo vključujejo gesto posameznika, pri čemer se premišljeno plemeniti z intuicijo umetnika.
Društvo slovenskih oblikovalcev je pomembno tudi zato, ker postavlja profesionalna merila, etični kodeks delovanja oblikovalcev in določa profesionalna izhodišča za vrednotenje oblikovalskega dela. Društvo je sogovornik v strokovnih dialogih z državo, v medije prispeva ključne informacije in opredelitve za ustvarjanje javnega mnenja.
S svojim prispevkom na razstavah doma in v tujini, na ustvarjalnih delavnicah, na kongresih člani Društva vitalno pripomorejo k promociji slovenskega oblikovanja.
Sašo Urukalo

Oblikobranje
Tudi branja oblik se je treba naučiti, tako kot črk. Črka, ki je črta; besedni pomen kot barva, čustvo; stavek kot likovna ploskev in zgodba, končna oblika – plakata, stola, nakita. Kot so različni ustvarjalci in bralci rumenega tiska in beletristike, tako tudi oblika drugače nagovarja porabnike množične ali visoke kulture. Lahkotnost ali lahkost bivanja? Veščina izražanja ter zmožnost prepoznavanja in razumevanja simbolnih pomenov sta bili od nekdaj privilegij izobraženih. Izostren um in čutila povečujejo stopnjo ustreznosti založnikovega – naročnikovega nagovora, ki predstavlja stopnjo umetelnosti in mogočega užitka bralca, uporabnika.
Oblikovanje za branje člani Društva oblikovalcev Slovenije predstavljamo v publikaciji in na razstavi, poimenovani Oblikobranje. Oblikovalci vizualnih komunikacij predstavljamo knjige, knjižne zbirke, revije in kataloge, logotipe in znake založb ter plakate za promocijo knjižnih sejmov in festivalov. Izdelke za sedeče, ležeče in drugačne načine branja pod stoječimi, visečimi ali kako drugače usmerjenimi svetlobnimi telesi predstavljajo člani sekcije za industrijsko oblikovanje. Scenografi nam odgrinjajo likovne načine uprizoritev odrskih literarnih del, unikatni oblikovalci pa posebne predmete, ki nam najintimneje plemenitijo bivalno okolje, da se vanj raje vračamo iz tistih čudovitih svetov, po katerih smo potovali s pisatelji, pesniki ali dramatiki.
Mlado leto, »dvataužent deseto«, pozdravlja Ljubljano, nekaj dni staro svetovno prestolnico knjige v svojem, oblikovalskem jeziku.
Maja Gspan

Jasna Andrič
Branko Baćović
Ksenija Baraga
Renata Bedene
Edi Berk
Neda Bevk
Petra Bole
Pavla Bonča & Anka Štular
Boštjan Botas Kenda
Vesna Brekalo
Andreja Brulc
Ljubica Suna Čehovin
Andreja Čeligoj
Petra Černe Oven
Matjaž Čuk
Jurij Dobrila
Elena Fajt
Kostja Gatnik
Danijela Grgić
Maja Gspan
Irena Hlede
Robert Ilovar
Marko Japelj
Lado Jakša
Lenka Kavčič & Mattea K. Panter
Žare Kerin
Katja Keserič Markovič
Rober Klun
Marjan Kocjan
Barbara Kogoj
Bojana Kovačič Zemljič
Mateja Krašovec Pogorelčnik
Samo Lapajne
Evita Lukež
Maša Maleš
Polona Matek
Jana Pečečnik Žnidarčič
Lara Plajh
Tone Pogačnik
Barbara Prinčič
Breda Pungaršek
Igor Rosa
Eta Sadar Breznik
Peter Skalar
Jernej Stritar
Tjaša Štempihar
Vesna Štih & Jana Mršnik
Nataša Šušteršič Plotajs
Matic Tršar
Barbara Turk
Mojca Turk
Sašo Urukalo
Petra Veber
Edo In Tea Vidovič
Kamila Volčanšek
Zek
Nina Zidanič
Julija Zornik Strle
Marjan Žitnik
Robert Žvokelj