la vie en rose 2008

Nastopajo

Zoran Predin
Mia Žnidarič
Čompe
Vesna Zornik
Marko Boh
Mljask

iz Avstralije
Kate Hosking

s Hrvaške
Arsen Dedić
Oliver Dragojević

iz Rusije
Irina in Aleksander Guščin

iz Francije
Mouron

Café Teater Band pod vodstvom Jake Puciharja

Idejna zasnova projekta: Vita Mavrič - Stražišar
Scenarij: Marko Vezovišek
Scenografija: Andrej Stražišar

Café Teater v koprodukciji s Cankarjevim domom

Medijski pokrovitelj: Dnevnik.

Pred osmimi leti smo v Café teatru začeli iskati nekaj, kar je imelo ime, nihče pa ni vedel natančno, kaj je. Ja, šanson! Ena najbolj napačno razumljenih in še pogosteje poljubno interpretiranih žanrskih oznak, kar jih obstaja. Na prvi prisluh prav vsi vemo, kaj pomeni šanson. Za ene so “pravi“ šansoni samo francoski, za druge so merilo priznani pesniki na splošno, za tretje mora pravi šansonjer sedeti pri klavirju in jih izvajati sam. Za nekatere umetnike je to samo popevka in bi raje videli, da njihove umetnosti, ki je že tako ali tako ni mogoče definirati, s tovrstnim etiketiranjem ne bi še dodatno oddaljili od Prešernove nagrade. Za druge šanson sumljivo in preveč diši po umetnosti, daleč proč od posnetega, industrijsko zapovedanega smeha in preblizu Prešernovi nagradi.

Pred osmimi leti smo v Café teatru La Vie en Rose posvetili Edith Piaf in ga poimenovali po njeni uspešnici. Instiktivno. Brez definicij in teoretične osnove. La Vie en Rose se je medtem sam definiral na odru. Dozorel je v vrhunski glasbeno-gledališki dogodek, ki si postavlja visoke standarde. Postal je naš vsakoletni sestanek društva živih pesnikov, ki ni od včeraj, pa čeprav se nam po njegovi zaslugi vračajo dobri stari časi. V mislih imamo seveda tisto zlato dobo, ko je bilo besedilo pesmi še blagor in ne pokora, glasba pa užitek in ne kazen. In kar je najpomembnejše, z La Vie en Rose se vrača vera v dobre nove čase.

Razprodana in navdušena Gallusova dvorana Cankarjevega doma na lanskem junijskem srečanju je bila priznanje za naše dosedanje delo in nagrada za našo vero v intelekt poslušalcev. Če odmislimo, da je bila ob svojem nastanku popularna tudi tista umetnost, ki ji danes pravimo klasična ali celo resna, je La Vie en Rose naboljši praktični dokaz, kako nenaravna in škodljiva je današnja getovska delitev na umetnost in zabavo. Zato je vsako leto poleg aplavza na La Vie en Rose začutiti tudi vzdih olajšanja, tako med občinstvom kot med izvajalci.

Temu konceptu, ki se je z leti definiral na odru, se seveda tudi letos nismo odrekli. Ob paradi najboljših slovenskih glasbenikov in glasbenic, mladih, izkušenih, alternativnih, etabliranih, duhovitih in liričnih, smo povabili tudi priznane goste iz bližnje in daljne tujine, iz domovine šansona Francije, domovine romanc Rusije in iz nekoč skupne domovine še danes skupne poetike Hrvaške. Med vsemi temi raznolikimi enakopravnimi verzi vas bosta pospremila gostitelja, mati korajža slovenskega šansona Vita Mavrič in antioksidant kulturnega boja Boris Kobal, že peto leto zapored pa tudi avtor scenarija, šansonjerski konvertit Marko Vezovišek. Nastopajoče bo spremljal Café Teater Band pod vodstvom dolgoletnega sodelavca s posluhom za šanson, Jake Puciharja.